Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ica magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Kolegij dekana Fakultete za družbene vede je sklenil, da se za študijsko leto 2021/22 izjemoma omogoči podaljšan rok za prijavo tem magistrskih del za študente 2. letnika prenovljenih magistrskih programov iz 15. 3. na 15. 5. 2022.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za analitsko sociologijo


Izr. prof. dr. Marjan Hočevar
1. Pomen Georga Simmla za današnjo obravnavo družbene in prostorske distance v času epidemije
2. Dejavnik slovenskega poselitvenega vzorca za posledice epidemije
3. Prostorsko-sociološka obravnava karantene v primerjalni časovni perspektivi
4. Posledica epidemije za prostorsko načrtovanje in prostorski razvoj

Izr. prof. dr. Marjan Smrke
1. Progresivni islam: izbrani avtor/ica

Prof. dr. Alenka Švab
Teme z naslednjih področij:
1. Družbena konstrukcija in fenomeni vsakdanjega življenja
2. Permisivna seksualna kultura
3. Družbeni vidiki starosti in staranja
4. Družbene spremembe v polju intimnosti in partnerstev
5. Poznomoderni načini družinskega življenja in družinske prakse
6. Značilnosti življenjskih potekov pozne modernosti

Doc. dr. Janez Štebe
1. Analiza razširjenosti dela od doma med in po epidemiji na uradnih podatkih
2. Zaupanje v pravosodje po osamosvojitvi Slovenije do danes
3. Spremljanje lojalnost poslancev državnega zbora z analizo sentimenta govorov
4. Družbeni kapital oskrbovancev domov za ostarele
5. Družbeni razredi mesta Ljubljane v preseku stoletij: analiza zgodovinskih popisov prebivalstva
6. Vloga očeta pri delitvi skrbi za gospodinjstvo
7. Pravica svobode izražanja veroizpovedi in COVID-19: primerjava evropskih držav
8. Lažne novice in odnos do cepljenja

Izr. prof. dr. Samo Uhan
1. Vplivi konteksta v raziskovanju javnega mnenja
2. Slovensko javno mnenje v časovni perspektivi
3. Sreča in zadovoljstvo  -  evropski primerjalni kontekst
4. Zaupanje v evropskem javnem mnenju
5. Raziskovanje vrednot
Razpisujejo se tudi teme povezne z vsebinskimi sklopi raziskav SJM, ISSP; ESS in ESV.

Izr. prof. dr. Matjaž Uršič
1. Teme povezane z implementacijo, raziskovalnim delom in analizo raziskovalnih rezultatov EU/SLO raziskovalnih projektov na Centru za prostorsko sociologijo (CPS)
2. Teme povezane z družbeno analizo konceptov urbane revitalizacije mest
3. Teme povezane z družbeno analizo urbane kreativnosti ali koncepta (sub)kulturne kreativnosti mest
4. Teme povezane z družbeno analizo koncepta pametnih mest
5. Teme povezane z sociologijo športa
6. Teme v navezavi na trajnostni razvoj, okoljsko sociologijo, ekologijo vsakdanjega življenja


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 26. maj 2021 | v kategoriji: 2021/22