Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za analitsko sociologijo


Red. prof. dr. Ivan Bernik:

  1. Pojem kapitalizem v sodobni sociološki literaturi
  2. Smrt sociološkega postmodernizma?
  3. Pojem globalizacije v splošnih socioloških učbenikih
  4. Multiple modernosti
  5. Intelektualci v slovenskem poosamosvojitvenem obdobju (kvalitativna raziskava)
  6. Sociološka analiza desetih najbolj citiranih slovenskih socioloških člankov (v izbranem obdobju)
  7. Nova seksualna revolucija: družbeno dejstvo ali sociološki konstrukt?
  8. Sodobne nacionalne raziskave spolnih življenjskih stilov. Kritičen pregled najpomembnejših nacionalnih raziskav.
  9. Postsocialistična transformacija in spreminjanje vzorcev spolnega vedenja.
  10. Sociološki komentarji in dejstva: Kritika Giddensove razlage transformacije intimnosti v sodobnih družbah
  11. Sodobne raziskave družbene organiziranosti spolnosti mladostnikov in študentov. Kritičen pregled najpomembnejših raziskav.

Doc. dr. Maša Filipovič Hrast:

  1. Socialna izključenost v času krize
  2. Bresposelnost in brezdomstvo
  3. Sosedska omrežja kot pomemben vidik kakovosti življenja starejših
  4. Dejavniki povezanosti in sodelovanja v skupnosti: študije primerov
  5. Analiza strategij shajanja s socialno izključenostjo in revščino
  6. Vloga in razvoj medgeneracijske solidarnosti v skupnosti
  7. Analiza institucionalnih dejavnikov brezdomstva v Sloveniji
  8. Analiza osebnih in odnosnih dejavnikov brezdomstva v Sloveniji

Izr. prof. dr. Marjan Hočevar:

  1. »Črnograditeljstvo« kot družbeni pojav v prostoru: slovenske značilnosti v evropski perspektivi
  2. Problematika dotrajanih bivanjskih sosesk: sociološka analiza prenovitvenih potencialov
  3. Povezanost družbene in prostorske mobilnosti v Sloveniji
  4. Načrtovanje in prostorsko urejanje turističnih krajev z vidika konfliktnih interesov akterjev: prebivalcev in obiskovalcev
  5. Identiteta kraja kot načrtovalsko in razvojno vprašanje
  6. Sodobno participativno prostorsko načrtovanje: študije primera
  7. Kriminal in nadzorovanje v prostoru: kritična analiza
  8. Pozitivistično in humanistično razumevanje prostorskega reda

Izr. prof. dr. Drago Kos:

  1. Romantika in pragmatizem v odnosu do narave
  2. Mitologije trajnostnega razvoja
  3. Postmoderne prostorske identitete
  4. Narava v mestu - mesto v naravi

Izr. prof. dr. Srna Mandič:

  1. Alkoholizirani vozniki kot družbeni problem
  2. Sobivanje ljudi in zveri kot družbeni problem
  3. Starejši in prometna varnost
  4. Oskrba starejših
  5. Stanovanjski problemi mladih
  6. Medsosedski spori
  7. Novi obrazi revščine
  8. Stanovanjska zadruga kot oblika stanovanjske oskrbe
  9. Mediacija kot oblika reševanja konflikot in njeno uveljavljanje v Sloveniji

Red. prof. dr. Tanja Rener:

  1. Alternative družbenega razvoja – študije primerov (npr. Analiza spletnega portala »Danes je nov dan«)
  2. Družbena organizacija, zasebnost in spol – študije primerov (npr. Odnos do žensk v »arabski pomladi«, Vpliv krize na družinsko delo)

Doc. dr. Zdenka Šadl:

  1. Nova seksualizacija žensk in emocionalna kultura v popularni kulturi
  2. Materinstvo in emocionalni kapital
  3. Emocionalna kultura in novi moški: vloga emocij v konstrukciji moškosti
  4. Kultura strahu med globalno-geopolitičnim in lokalno-vsakdanjim
  5. Emocije odpora in protesta: emocionalna dimenzija novih družbenih gibanj

Izr. prof. dr. Alenka Švab:

  1. Spolna konstrukcija vsakdanjega življenja
  2. Družbeni vidiki permisivne seksualne kulture
  3. Telo, spol, sebstvo v pozni modernosti
  4. Starost in staranje
  5. Družbene spremembe v polju intimnosti in partnerstev
  6. Poznomoderni načini družinskega življenja
  7. Študije spolov
  8. Seksualnost in intimnost
  9. Telo
  10. Zasebnost in družine
  11. Vsakdanje življenje
  12. Življenjski poteki

Doc. dr. Franc Trček:

  1. Ivan Vurnik in nacionalni slog v arhitekturi
  2. Modernizem v medvojni arhitekturi v Mariboru
  3. Izginjanje javnih prostorov?
  4. Družbeno-prostorske razvojne dileme posttranzicijske periferije: primer Bela krajina
  1. Brno: Moravski modernizem v medvojni arhitekturi
  2. Kritična analiza revitalizacije urbanega središča - možnih več študij primerov (npr. Celje, Maribor, Idrija, Ljutomer…)
  3. Jazz Cerkno - prostorsko-sociološka analiza
  4. Lomografija - alternativne fotografske prakse
  5. Mondragon - alternativne ekonomije
  6. Kritična analiza strategij razvoja FDV v obdobju 2004-2014

 Doc. dr. Matjaž Uršič:

  1. Sociološka analiza koncepta »kreativnih industrij«
  2. Možnosti razvoja kreativnih dejavnosti v Sloveniji
  3. Družbeno-kulturni potenciali degradiranih urbanih območij: študije primera
  4. Lokalni potenciali oživljanja mestnih sosesk: študije primera perifernih mestnih sosesk

Doc. dr. Simona Zavratnik:

  1. Trgovanje z ljudmi: globalizacija, migracije, človekove pravice
  2. Prisilne migracije: študija primera Sirije
  3. Ranljive skupine migrantov v mednarodnih migracijah: (otroci brez spremstva, travmatizirani begunci ...)
  4. Migracijske politke kot zidovi: primerjava EU in ZDA
  5. Seksualna industrija, seks turizem in migracije

Doc. dr. Alojzija Židan:

  1. Vzgoja za globalizacijo
  2. Evropske edukacijske politike
  3. Kompetenčno družboslovno izobraževanje
  4. Internacionalizacija izobraževalnih praks
  5. Akcijsko - raziskovalna učenja v sociologiji

 

 


 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. junij 2014 | v kategoriji: 2014/15