Področju dajeta okvir dve poglavitni kulturološki tradiciji, birminghamska in frankfurtska šola. Vendar ni zasnovan ekskluzivno; ni namreč ravnodušen do sorodnih družboslovnih in humanističnih znanosti (sociologije književnosti, subkulturnih študij, diskurzivne analize, mitokritike, kognitivne znanosti), ampak jih vključuje do mere, do katere je to spoznavno upravičeno in potrebno.
Interdisciplinarni pristop je upravičen in potreben tako za teoretični študij različnih oblik sodobnega kulturnega izraza (elitna in popularna književnost, žanrski in avtorski film, mladinske in urbane subkulture, stili vsakdanjega življenja ipd.) kot tudi za praktično uporabo v konkretnem družbenem okolju. To omogoča nabor znanj iz kulturnega menedžmenta in študija kulturnih politik, medtem ko nabor znanj iz epistemologije in sociologije znanja jamči presodno moč v polju sodobne poznanstvenitve sveta in globalizacije instrumentalnega razuma.