Balkanski študiji
Zaradi niza specifičnih okoliščin – (mednarodno)političnih, ideoloških, gospodarskih itn. – je preučevanje Balkana na Slovenskem manj povezano, kot bi lahko bilo zaradi zgodovinskih, zemljepisnih, kulturnih, jezikovnih in drugih razlogov. Slovenci smo v zadnjih stoletjih radikalno menjavali svoj odnos do Balkana: od iskanja sorodnosti, skupne usode in prihodnosti, sodelovanja in izmenjav na različnih področjih do obdobij radikalnih prelomov, zanikanj in zapiranj pred njim. Lahko bi dejali, da pri nas vlada do Balkana specifičen odnos, ki ga zaznamujeta velika ambivalenca in močan čustveni naboj. V drugi polovici 19. stoletja je slovenska politika Balkan predstavljala kot rešitev za položaj vseh južnih Slovanov v habsburški monarhiji in še sredi tridesetih let 20. stoletja je slovensko časopisje ponosno proglašalo ljubljanski Nebotičnik za najvišjo stavbo na Balkanu. Konec druge polovice 20. stoletja pa se je slovenska politika pod geslom »Evropa zdaj« odločila Slovenijo odpeljati stran od Balkana in iz imena Balkan naredila sinonim za vse slabo, zaostalo, nekulturno.
Osnovne informacije
Študij traja 4 leta.
ECTS: 240
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti oz. doktorica znanosti
Okrajšava znanstvenega naslova: dr.
Pogoji za vpis: na interdisciplinarni doktorski študijski program humanistika in družboslovje se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 38a in 16. člena prehodnih in dokončnih določb zakona o visokem šolstvu vpišejo diplomanti:...
Študenti bodo skozi vsebine študija, ki združuje teoretične in praktične prvine izbranih znanstvenih disciplin in kombinira raznolike sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine...
Študij, ki ne ubija tvojih idej.