Znanstvena monografija Sočutni jezik med mladimi, ki jo je izdal Urad RS za mladino, je skupni pregled prizadevanj na ravni države, uglednih znanstvenikov in strokovnjakov ter združuje pobude in stališča civilne družbe oz. nevladnih organizacij, da bi pripomogli k strpnejšemu komuniciranju med mladimi s poudarkom na spletni komunikaciji.
V monografiji si lahko preberete tudi prispevke članov naše fakultete:
Študija je pokazala, da predvsem srednješolci ne storijo ničesar, ko zaznajo spletno nasilje. Kar 47 % jih je dejalo, da ne storijo nič, ker se jih to ne tiče, 11 % pa jih ne stori nič, ker je to le zabava. Podoben odziv je tudi pri osnovnošolcih. Med dekleti, predvsem pri srednješolkah, zaznamo več aktivnosti – približno tretjina vprašanih je branila žrtev, prav toliko jih je osebo, ki je doživela spletno nasilje, skušalo potolažiti. Tri desetine jih je skušalo pomagati in svetovati žrtvi, kaj naj naredi. Da niso storile nič, je dejalo dve desetini srednješolk. Nekaj manj (a še vedno več kot pri fantih) aktivnosti zaznamo med osnovnošolkami – okoli četrtina jih skuša žrtvi pomagati na kakršen koli način. Pasivnih (torej, da ne storijo nič) jih je več kot tretjina. Med dekleti (OŠ in SŠ skupaj) je bilo le 32 % takih, ki niso izbrale nobenega odgovora iz skupine pozitivnih odzivov, med fanti je takšnih kar 59 % – pozitivno se je torej odzvalo okoli 40 % fantov in nekaj več kot 70 % deklet.
Spletišče #Tosemjaz se je od svojega nastanka uveljavilo kot največja spletna platforma in svetovalnica za mlade v Sloveniji. V letu 2024 je bilo evidentiranih približno 222.000 enkratnih obiskovalcev, več kot 447.000 obiskov in skoraj 1.000.000 branih strani. V zadnjih letih se na spletišču povečuje predvsem delež vprašanj, povezanih z najtežjimi stiskami. Delež »najtežjih vprašanj« je v letu 2021 znašal 15 %, v letu 2022 20 %, v letu 2023 in 2024 pa že 23 %. Med »najtežja vprašanja« se po pogostosti uvrščajo naslednje teme: samomorilnost, anksioznost, depresija, motnje hranjenja, samopoškodbe, družinsko in vrstniško nasilje.
Nenehno bombardiranje s sovražnimi sporočili ali celo stopnjevanje sovražnosti lahko povzroči, da se posamezniki počutijo nemočne, izolirane in nezaščitene, kar so klasični predhodniki travmatskih stanj. Dolgoročni učinki travme se lahko kažejo na primer v obliki dolgotrajnih anksioznih motenj, PTSM, depresije in drugih afektivnih motenj. Travma lahko vpliva tudi na samopodobo in samozavest, zlasti če sovražni govor in diskriminacija ostajata neprepoznana in neobravnavana v širšem družbenem kontekstu. Opazovanje, kako se posameznik odziva v nekaterih položajih oziroma okoliščinah ali kako se njegovo vedenje spreminja v času, lahko ponudi uvide v morebitno prisotnost travme.
Novi primitivizem, ki se je najprej naselil na medmrežju in se iz digitalnega sveta preselil v analogni svet ter ki je v koreninah današnjega sovražnega in žaljivega jezika, nima v sebi ničesar mladega in mladinskega. O njem je pisal že Ortega y Gasset kot o lastnosti njemu »nove množice«, ki si domišlja, da je človekovo naravno stanje popolna svoboda zunaj vsakršnih meja in omejitev, tudi jezikovnih. Danes torej lahko govorimo o »novih novih množicah« okoli nas, s katerimi se moramo soočiti. Preden se obrnemo k mladim, moramo najprej urediti odnose med sabo, med starejšimi.
Celotne prispevke si lahko preberete na povezavi.
Foto: Eliott Reyna, Unsplash
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. marec 2025 | v kategoriji: Raziskave, Znanost