Dober znanstvenik lahko postane tudi dober mentor

V središču razprave o rezultatih raziskave o  uspešnih mentorstvih so bile okoliščine doktorskih študentov in njihovih mentorjev, ki jih pomembno zaznamujejo dejavniki na osebni, skupinski in širši družbeni ravni.

K uspešnemu zaključku doktorskega študija lahko pripomorejo odnosi med mentorji in doktorskimi študenti, ki so enakopravnejši. Kot je povedal izr. prof. dr. Luka Kronegger: “Gre pravzaprav za zaupanje, v katerem se vzpostavi prostor za poglobljene razprave in razvoj novih idej.” Izpostavil je tudi pomembno vlogo neinstitucionalnih prostorov oziroma manj formalnih kontekstov: “za pogovor, srečanja in spontano reševanje tako osebnih kot raziskovalnih izzivov, s katerimi se srečujemo kot mentorji ali študenti.”

Predstojnica doktorske šole UL prof. dr. Tatjana Marvin Derganc pravi, da sta pomoč in podpora mentorjev v primerjavi z drugimi elementi doktorskega študija, ki jih spremljajo z anketami, zelo visoko ocenjena: “tako da je vzroke za razmeroma dolg doktorski študij oz. nedokončanje študija treba iskati tudi onkraj mentorstva.”

Kot kažejo izsledki raziskovalnega projekta Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja k zadovoljstvu z mentorskimi odnosi in programom doktorskega študija pomembno prispeva psihološka prožnost oziroma zmožnost spoprijemanja s spremembami ter uspešno soočanje s stresom, neuspehom in ovirami pri delu.

Predsednica društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere Mlada akademija in mlada raziskovalka Neja Bizjak Štrus pri tem opozarja na širše socialne dejavnike, ki še posebej obremenjujejo mlade in lahko prispevajo k njihovim stiskam: “Stiske mladih so povezane tudi s situacijo v svetu, ki ni rožnata. Poleg tega smo to osebe v letih, ko rešujemo svoje stanovanjsko vprašanje in – kot velja v primeru mladih raziskovalcev, ki imamo zaposlitve za določen čas, ne moremo najeti stanovanjskega kredita.”

Več o razpravi si lahko preberete na povezavi.

Foto: Arhiv FDV