Ljubljana, 11. september – V okviru znanstvenega posveta o mentorskih odnosih in prenosu znanja, je potekala razprava o kakovosti in izzivih doktorskega študija v Sloveniji. V središču razprave o uspešnih mentorstvih so bile okoliščine doktorskih študentov in njihovih mentorjev, ki jih pomembno zaznamujejo dejavniki na mikro ali (med)osebni ravni, na mezo ravni znotraj raziskovalne skupine in organiziranosti študija ter makro družbeni dejavniki.
K uspešnemu zaključku doktorskega študija lahko pripomorejo odnosi med mentorji in doktorskimi študenti, ki so enakopravnejši. Kot je povedal izr. prof. dr. Luka Kronegger: “Gre pravzaprav za zaupanje, v katerem se vzpostavi prostor za poglobljene razprave in razvoj novih idej.” Izpostavil je tudi pomembno vlogo neinstitucionalnih prostorov oziroma manj formalnih kontekstov: “za pogovor, srečanja in spontano obdelovanje tako osebnih kot raziskovalnih izzivov, s katerimi se srečujemo kot mentorji ali študenti.”
Na Univerzi v Ljubljani (UL) se letno na doktorski študij vpiše okrog 600 kandidatov, doktorira pa jih dobrih 300. Ti v poprečju za zaključek študija potrebujej sedem let. Predstojnica doktorske šole UL prof. dr. Tatjana Marvin Derganc pravi, da so v primerjavi z drugimi elementi doktorskega študija, ki jih spremljajo z anketami, doktorski kandidati najbolj zadovoljni z mentorstvom: “Tako da je vzroke za razmeroma dolg doktorski študij oz. nedokončanje študija treba iskati tudi onkraj mentorstva.”
Kot kažejo izsledki raziskovalnega projekta Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja, ki poteka na Centru za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (FDV) UL k zadovoljstvu z mentorskimi odnosi in programom doktorskega študija pomembno prispeva psihološka prožnost oziroma zmožnost spoprijemanja s spremembami in uspešno soočanje s stresom, neuspehom in ovirami pri delu.
Predsednica društva doktorskih študentov Mlada akademija in mlada raziskovalka Neja Bizjak Štrus pri tem opozarja na širše socialne dejavnike, ki še posebej obremenjujejo mlade in lahko prispevajo k njihovim stiskam: “Stiske mladih so povezane tudi s situacijo v svetu, ki ni rožnata. Poleg tega smo to osebe v letih, ko rešujemo svoje stanovanjsko vprašanje in – kot velja v primeru mladih raziskovalcev, ki imamo začasne zaposlitve, ne moremo najeti stanovanjskega kredita.”
V zvezi s pritiski, ki jih doktorski kandidati občutijo med svojim študijem prof. dr. Franc Mali meni, da so gotovo tudi odsev visoko kompetitivnega znanstvenega sistema, kar pa: “ni nujno slabo, saj tekmovalnost spodbuja razvoj. Vendar pa sistem ne sme biti podrejen izključno tovrstni prodornosti in točkam ter mora gojiti tudi druge vrednote.” Tako dober znanstvenik ni nujno tudi dober mentor, lahko pa to postane z ustrezno podporo in interesom ter možnostmi za izobraževanje, kot se je glasil eden izmed sklepov okrogle mize.
Vodja projekta: izr. prof. dr. Luka Kronegger
E-pošta: luka.kronegger@fdv.uni-lj.si
Doc. dr. Sara Atanasova
E-pošta: sara.atanasova@fdv.uni-lj.si
Doc. dr. Marjan Cugmas
E-pošta: marjan.cugmas@fdv.uni-lj.si
Center za metodologijo in informatiko (CMI) je bil ustanovljen leta 1992 in združuje raziskovalni področji metodologije družboslovnega raziskovanja in družboslovne informatike. CMI je na področju razvoja metod in orodij za analizo omrežij v svetovnem vrhu z vidika raziskovalnih dosežkov. Člani centra tesno sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi institucijami in se aktivno prijavljajo ter sodelujejo v mednarodnih projektih.