Skoči do osrednje vsebine

TAP Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji

Splošne informacije

Šifra: J5-8235
Obdobje: 1.6.2017 - 31.5.2020
Letni obseg: 1,60 FTE | 2018
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Veda: Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Staranje prebivalstva postavlja v ospredje vprašanje zagotavljanja kakovostne, trajnostne in dostopne dolgotrajne oskrbe starejših ljudi, ki samostojno živijo v skupnosti. Pri tem se pojavlja skrb, da bi lahko imel prevelik poudarek na neformalni oskrbi starejših, ki živijo v skupnosti, negativne posledice za kakovost življenja in zdravje oskrbovalcev ter tudi vodil v vedno več neizpolnjenih potreb po oskrbi. Učinkovit način obravnave te problematike je dopolnjevanje neformalne oskrbe s formalnimi storitvami in s podporo neformalnim oskrbovalcem. Razumevanje vpliva politik na modele oskrbe (tj. neformalna oskrba, formalna oskrba ali kombinirana oskrba pri posameznih podpornih opravilih) je torej ključno za večanje učinkovitosti oskrbe. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da omenjeni nezaželeni učinki neenakomerno vplivajo na posamezne družbene skupine, in sicer predvsem na finančno šibkejše ali posameznike z ruralnih območij, kar postavlja v ospredje vprašanje pravičnosti. V obstoječih raziskavah na tem področju primanjkuje dokazov o vplivu, ki ga imajo javne politike v posameznih državah na uporabo različnih modelov oskrbe (neformalna, formalna ali kombinirana oskrba) in na distribucijo podpornih opravil (npr. osebna nega, podporna opravila na domu) med formalne in neformalne oskrbovalce, še posebej pa primanjkuje takih raziskav, ki bi upoštevale razlike med skupinami starih ljudi, npr. glede na njihove socioekonomske značilnosti. Slednje lahko poslabša ciljno usmerjenost javnih politik ter prepoznavanje problema enakosti in pravičnosti v okviru javnih politik dolgotrajne oskrbe. Dosedanje raziskave javnih politik so predvsem primerjale vpliv, ki ga imajo denarni prejemki, s katerimi se lahko plačuje neformalne oskrbovalce (npr. Nemčija), ali pa zagotavljanje storitev (npr. skandinavske države) na modele oskrbe (formalni, neformalni ali kombinirani) ter na delitev podpornih opravil med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci. Te primerjave pa spregledujejo dejstvo, da se v večini evropskih držav sistemi dolgotrajne oskrbe v veliki meri zanašajo na neformalne oskrbovalce oziroma te podpirajo kot primarne oskrbovalce, kar jih oddaljuje od razvitega storitvenega, formalnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga imajo nekatere skandinavske države. Proučevanje vpliva različnih oblik familializacije v dolgotrajni oskrbi je tako relevantno za širšo evropsko javnost. V predlaganem raziskovalnem projektu bomo analizirali proces odločanja starejših ljudi in njihovih družinskih članov glede modela oskrbe in glede posameznih podpornih opravil. Zanima nas predvsem, kako na te izbire in proces odločanja vpliva stopnja defamilializacije sistema dolgotrajne oskrbe in kako se razlikuje med različnimi skupinami starejših. V okviru pričujoče študije bomo modele oskrbe delili na formalno, neformalno ali kombinirano oskrbo. Podporna opravila, ki jih bomo opazovali, pa so negovanje (npr. obuvanje elastičnih nogavic, uporaba proteze), osebna nega (npr. oblačenje), gospodinjska opravila (npr. nakupovanje, kuhanje) in tehnična pomoč, pomoč pri prevozu ter druženje. V raziskavi se bomo osredotočili na starejše ljudi, ki sobivajo s partnerjem ali otroki oz. imajo otroke; torej na starejše, ki imajo možnost uporabe neformalne oskrbe.

Faze projekta in njihova realizacija

Da bi pridobili odgovore na predstavljenih šest raziskovalnih vprašanj, bomo uporabili integrirani raziskovalni model (angl. mixed-methods research design) (Creswell in Plano 2007) z uporabo tako primarnih kvalitativnih podatkov kot sekundarnih kvantitativnih podatkov. Delo bo razdeljeno na štiri vsebinske delovne pakete, ki si sledijo (WP2–WP5), čeprav se predvideva tudi določeno prekrivanje dejavnosti (glej sliko 1 in tabelo 16 pri točki 16). Dva dodatna delovna paketa obsegata projektno vodenje (WP1) in diseminacijo (WP6). Ta dva sovpadata z delom pri drugih paketih, ki so raziskovalno zasnovani in predstavljajo osnovo raziskovalnih aktivnosti pri projektu. WP2 (Pregled literature) odgovarja na RV1 in ima kot cilj strukturirano katalogizirati glavne značilnosti sistemov, politik in pravil/regulacije, kot tudi druge relevantne kontekstualne dejavnike, ter razviti natančne hipoteze, ki bodo testirane v nadaljnjih fazah. WP3 (Kvantitativna analiza) bo naslovil raziskovalni vprašanji RV2 in RV3 ter skušal raziskati dejavnike, povezane z razlikami v kombinacijah in podpornih opravilih med obema državama. WP4 (Kvalitativna analiza) bo naslovila RV3, RV4 in RV5. Cilj WP4 je razumeti, kako odvisni starejši in njihove družine izbirajo določeno kombinacijo oskrbe, prav tako pa tudi, do kolikšne mere na to vplivajo dejavniki, kot so osebne preference, socialni prejemki in predpisi, ki zadevajo medgeneracijske izmenjave, in/ali kulturne vrednote. WP5 (Primerjalna sinteza) bo obravnaval RV6 s ciljem, da sintetizira in primerja ugotovitve znotraj držav in za države, prav tako pa tudi za kvantitativne in kvalitativne metode ter primerjalno med njimi.

Sodelujoče RO

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=12512&search_term=J5-8235

Sestava projektne skupine

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=12512&search_term=J5-8235

Bibliografske reference

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=12512&search_term=J5-8235

Rezultati / ključne ugotovitve

Z osredotočanjem na specifične skupine starih so ugotovitve projekta nadgradile ugotovitve splošnih analiz kombinirane oskrbe in izbire podpornih opravil, ki se nanašajo na ponazoritve razlik med skupinami znotraj držav in med državama. Predstavljale pa bodo tudi podlago razpravam pri oblikovanju politik o enakosti in enakopravnosti v starosti in dolgotrajni oskrbi. Ugotovitve projekta ne odražajo le vpliv različnih javnih prejemkov za dolgotrajno oskrbo, temveč tudi vpliv širših regulacijskih mehanizmov medgeneracijske izmenjave. Naša hipoteza je bila, da je njuno medsebojno vplivanje še posebej pomembno v kontekstu familializacije sistemov dolgotrajne oskrbe, v katerem imajo družine pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe. S proučevanjem vplivov teh dejavnikov na kombinirano oskrbo in na podporna opravila pa smo odprli novo področje raziskovanja. Z vključitvijo Slovenije kot primera je projekt razširil geografsko pokritost prejšnjih študij in tako prispeval k razumevanju, kam se države srednje- in vzhodnoevropskega režima dolgotrajne oskrbe uvrščajo v primerjavi z državami drugih delov Evrope. Proučili smo odnos med starimi ljudmi, njihovimi neformalnimi in formalnimi oskrbovalci ter procesom oskrbe v vsakodnevnih izkušnjah oskrbe, pri tem pa smo ovrednotili dejavnike, ki spodbujajo/otežujejo formalno in neformalno oskrbo v specifičnem kontekstu blaginjskih sistemov Avstrije in Slovenije. Poleg tega smo omogočili vpogled v procese, skozi katere specifične javne politike vplivajo na kombinirano oskrbo in podporna opravila. Posegli smo tudi na področje primerjalnega raziskovanja ter proučili položaj obeh držav in njunih sistemov blaginje med drugimi evropskimi državami in sistemi blaginje. Z obravnavo teh vprašanj bomo nadalje razvijali modele oskrbe v kontekstu evropskih blaginjskih sistemov.


Nazaj na seznam projektov