27. 5. je na Fakulteti za družbene vede potekal Raziskovalni dan v družbi s humanoidnim robotom Neom (UBTECH Walker S2). Udeležence raziskovalnega dne je najprej pozdravil dekan UL FDV, prof. dr. Samo Uhan, ki je v nagovoru izpostavil:
»Robotika se kljub svoji tehnološki dovršenosti, ali pa ravno zaradi tega, sooča z zelo starim problemom, z nami samimi. Interakcija med človekom in robotom namreč ni nekaj fiksnega, temveč je situacijska pojavnost, ki jo oblikujejo okolje, kultura in izpostavljenost informacijam. Tega pa ni mogoče v celoti vnaprej inženirsko predvideti. Po drugi strani pa naloga robotov ni, da se zgolj znajdejo v fizičnem prostoru, temveč tudi v družbenih normah, kar je zelo zahtevno. Zato vprašanje ni več, ali lahko roboti opravijo delo, temveč ali lahko roboti opravijo delo med nami?«
Nagovoru je sledila okrogla miza Humanoidni roboti: Priložnosti in izzivi, na kateri so svoj vpogled v tematiko predstavili: Urban Pevnik (HiProjekt), doc. dr. Simona Hvalič Touzery (UL FDV) in Dejan Kovačič (Peruna), povezovala pa jo je prodekanja UL FDV, prof. dr. Andreja Jaklič.
Roboti nam že danes lahko pomagajo pri zelo enostavnih aktivnostih kot so npr. dvigovanje in prenašanje težkih stvari ali pa pogovor s sočlovekom. Urban Pevnik iz HiProjekta je med drugim predstavil primer integracije robotov za oskrbo dementnih v domovih za ostarele: »Raziskave kažejo, da se lahko pri starostnikih z demenco stanje izboljša do 42 %, če se nekdo sistematično ukvarja z bolniki. To bi lahko počel NEO, ki bi se s predhodno nameščeno inteligenco pogovarjal z oskrbovanci in jim krajšal čas.«
Doc. dr. Simona Hvalič Touzery, UL FDV je dodala: »Potencial humanoidnih in socialnih robotov se že danes kaže predvsem pri zmanjševanju osamljenosti, podpori komunikaciji, opomnikih, pomirjanju oseb z demenco in razbremenitvi določenih rutinskih nalog. Hkrati pa uvajanje robotov odpira pomembna vprašanja zasebnosti, dostojanstva, avtonomije in ohranjanja človeškega stika. Ključno je, da robote razumemo, kot dopolnilo človeški oskrbi, ne kot njeno nadomestilo.«
Pri uvajanju humanoidnih robotov v podjetja pa je potrebno med zaposlenimi vzpostaviti kulturo zaupanja. Dejan Kovačič (Peruna): »Potrebno se je vprašati, kako bomo v prihodnosti preoblikovali delovna mesta, in ne kako bomo nadomestili človeka. Zato sta pri uvajanju robotov pomembni izkušnja in sodelovanje z zaposlenimi.«
Prof. dr. Andreja Jaklič je izpostavila, da humanoidni roboti podobno kot UI v delovna okolja prihajajo hitreje od načrtov, zato taka srečanja krepijo raziskovanje družboslovnih vidikov uvajanja novih tehnologij in prilagajanje učnih okolij. Rezultati, da so študenti do uvajanja humanoidnih robotov bolj zadržani kot medicinske sestre, to dodatno potrjujejo.
Sogovorniki so ob koncu okrogle mize podali predloge, da bi morali vsebine o robotih vključiti tudi v učne načrte na fakultetah, tehnološka znanja pa izmenjevati med različnimi deležniki kot so država, podjetja, fakultete in navadni ljudje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kontekst, v katerem se tehnologija uporablja. To je še posebej pomembno pri poučevanju starejših ljudi. Če bomo okrepili znanje o tehnologiji, se bo tudi strah do nje zmanjšal.
-------------------------
Foto: FDV
