[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Veronika Zakonjšek
Zaposlitev: filmska kritičarka
Organizacija: Mednarodno združenje filmskih kritikov Fipresci, revije Ekran, Dialogi, Kino!, Animateka, Kino Otok, Festival slovenskega filma ipd.
Aktualni program: Kulturologija - Študije kultur in ustvarjalnosti

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Na čas študija na FDV imam ene najlepših spominov, ker gre za obdobje, ko sem se končno zares »našla«, kar pripisujem tako super kolektivu profesorjev kot sošolk oz. sošolcev, s katerimi smo v sklopu kulturološkega društva Kult.co pripravljali simpozije, filmske večere in ekskurzije po Evropi. V društvu smo imeli možnost stalnega debatiranja ter izmenjavanja mnenj, znanj, bralnih in filmskih predlogov, kar je bilo prijetno, predvsem pa družabno dopolnilo naši formalni izobrazbi. Opremilo nas je tudi s praktičnimi znanji organizacije dogodkov, mednarodnega povezovanja in pisanja ter prijavljanja na razpise, predvsem pa je ustvarilo tesna prijateljstva, ki so se ohranila do danes.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Kulturologija me je opremila s širokim naborom znanj, sposobnostjo kritičnega mišljenja ter interdisciplinarnim pristopom pri povezovanju in reflektiranju informacij, kar še danes določa moje razmišljanje, posledično pa tudi branje filmskega medija in pisanje o njem. Študij na FDV mi je nekako privzgojil tudi željo po nenehnem učenju in nadgrajevanju znanja, kar je skorajda nujno za moj poklic, ki poleg pisanja pogosto obsega tudi sodelovanje z domačimi filmskimi festivali, medijsko poročanje in zasedanje strokovnih žirij tujih festivalov ter nenehno mednarodno usposabljanje (GoCritic!, Sarajevo Talents).

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Nasvet, ki bi ga sama pred leti nujno potrebovala, je, naj vas ne bo strah, da ne znate dovolj, da niste dovolj izkušeni in da nimate dovolj referenc, da bi k delovnemu področju, ki vas zanima, doprinesli kar koli novega, svežega, subverzivnega. Pri meni je od trenutka, ko sem med predavanjem dr. Petra Stankovića doživela svoj »aha!« trenutek, ki mi je razkril, kaj bi rada v življenju počela, pa do objave moje prve filmske kritike minilo kar nekaj let preveč. Včasih mi je zato žal, da se nisem iz svoje lupine izbezala že prej. Kar se na fakulteti učimo v teoriji, je nenazadnje le orodje, ki se ga moramo slej kot prej naučiti uporabljati tudi v praksi. In prej ko se tega lotimo, več manevrskega prostora imamo, da poiščemo svoj pravi izraz, da se preizkusimo na različnih področjih in da si včasih dovolimo tudi, da nam spodleti – konec koncev se prav iz izkušenj, ko nam ne gre vse po planu, največ naučimo.

Poznate kak trik, s katerim si je mogoče izboljšati možnost zaposlitve?

Včlanite se v kakšno študentsko društvo. Obiskujte obštudijske bralne krožke, okrogle mize, delavnice, gledališke abonmaje, filmske večere. Berite. Bodite radovedni, odkrivajte nove stvari in se izobražujte tudi izven okvirov predpisane študijske literature. Predvsem pa poiščite smer, ki vas zanima, in ji namenite čas v obliki prostovoljnega dela. Sama sem kot študentka začela delati na Festivalu slovenskega filma in pri Animateki, kjer sem spoznala ljudi s podobnimi interesi, se naučila delati v timu, sodelovati in se prilagajati, z istima festivaloma pa (sedaj sicer v povsem drugačni obliki) sodelujem še danes.

Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki?

Filmska kritika se je z razmahom interneta in digitalizacijo medijev znašla v precej nezavidljivem položaju, saj se je poklic v poplavi filmskih blogov skoraj čez noč občutno degradiral. Kar je nekoč veljalo za specializirano znanje, je pod demokratizacijo spleta hitro prešlo v prepričanje, »saj je že vsak lahko filmski kritik!«. Naše delo je posledično postalo še bolj prekarno, še bolj podhranjeno. A v zadnjih letih lahko opažamo ponovni zasuk družbenih trendov. Filmska kritika je končno sprejela digitalizacijo sveta ter v skladu s tem pričela pisano besedo prepletati z drugimi oblikami medijev, kot so video eseji in podkasti. Dodaten izziv je bilo tudi leto 2020, ki je pod vprašaj postavilo fizično izvajanje filmskih festivalov in spremljevalnih strokovnih programov, kot smo jih poznali doslej. Pomembna sprememba se dogaja tudi na področju filmskega izobraževanja, ki vse bolj prodira v osnovne in srednje šole, s čimer smo pričeli vzgajati nove generacije, ki znajo brati in reflektirati filme. Ko mladi postajajo vse bolj medijsko pismeni (predvsem v smislu branja filmskih kodov, mitov, konvencij in podob), tudi pogovori in branja o filmih postajajo vse pogostejša praksa.

Zakaj je družboslovje pomembno?

Družboslovje nam daje neprecenljiv vpogled v tisto, s čimer smo vsi, in to že od primarne socializacije dalje, ves čas zaznamovani in pogojeni: v družbene vzorce in strukturo. Če želimo družbo spreminjati in nanjo s svojim delom pozitivno vplivati, jo moramo najprej dobro razumeti. Ker se sama pri filmski kritiki najraje ukvarjam z vprašanjem reprezentacije spola, razrednih razlik in marginaliziranih segmentov ljudi, mi je orodje za poglabljanje v tovrstne teme nedvomno dal prav študij družboslovja.

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež
Charles Nonne
Aleš Istenič
Nejc Jemec
Dolores Kores
Nevena Aleksovski
Nina Pejič
Tinca Lukan
Nina Meh Savić
Daša Kastelic
Bojan Albahari