[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Nastja Mulej, mag. kom., univ. dipl. ekon., univ. dipl. soc.
Zaposlitev: trenerka razmišljanja in organizatorka inovativnih dogodkov
Podjetje: UMNA
Aktualna programa: Sociologija in magistrski program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi (vpis 2021/22)

Kako bi se predstavili?

Sem Nastja Mulej in sem trenerka razmišljanja. Zdaj, po kakih 15-ih letih tak uvod počasi ne zbuja več začudenja. Prva leta sem s takim opisom požela vprašanja, dvome, včasih celo posmehe. Vendar, ja,  tudi razmišljanja – učinkovitega, ustvarjalnega, sodelovalnega – se lahko naučimo.

Kje ste se sami tega naučili? Na katero fakulteto ste hodili?

»Končala sem študij bančništva in financ ter marketinga na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, potem pa sem se vpisala še na FDV, kjer sem zaključila študija sociologije in komunikologije.«

Kaj je bilo za vas najbolj koristno?

Za razumevanje ljudi in družbe zagotovo sociologija, vsi ostali študiji pa za preživetje. Mislim, da bi leto ali dve sociologije moral imeti čisto vsak, ker lahko le tako razumemo, kaj se dogaja v glavah ljudi.«

Zakaj pa se niste vpisali recimo na psihologijo?

Oče mi je svetoval, naj se ji izognem – takrat so učili samo »parapsihologijo«, psihološka testiranja (kar pomeni predalčkanje ljudi) in zgodovino vede (ta in ta je takrat in takrat rekel to in to). Sem pa zadovoljna, da sem to svojo ljubezen vseeno udejanjila, saj sem pred desetimi leti v Slovenijo prinesla pozitivno psihologijo, ki jo ljubiteljsko spremljam ves čas.

Kaj pa komunikologija, marketing in finance?

Brez tega se danes težko preživi, vsaj jaz, ki uživam v lastni samostojnosti in podjetnosti.

Od kod vam to razmišljanje?

Iskreno … od nekdaj sem iskala kreativnost. Vedno sem uživala v tem, da nekaj ustvariš iz nič. Vendar tega nisem našla nikjer, verjetno še največ prav na sociologiji. Mnogo let kasneje pa sem nato prišla do Edwarda de Bona. Ostalo je zgodovina, haha.

Zanimivo. A vrniva se zdaj v tisto leto, ko ste prestopili prag FDV-ja. Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Takrat je bil FDV drugačen, kot je danes. No, tudi jaz sem bila drugačna. Bolj prestrašena, zavrta. Mariborčanka v Ljubljani. Nikogar nisem poznala. Prišla sem, da bi živela s fantom, s katerim nisva znala sobivati. Prvič sem bila brez službe prek študentskega servisa, ker te scene še nisem obvladala. Bila sem torej brez denarja. In prišla neposredno v tretji letnik. Kar je seveda pomenilo, da me sošolci niso sprejeli. Družile smo se le tri sošolke, ki smo bile vse »nove«. Ni bilo lahko obdobje.

Študijsko pa … je bilo pravo odkrije! Doživetje. Nobene ure nisem manjkala. Sociologija vsakdanjega življenja, sociologija družine, sociologija spolov, sociologija religije, sociologija umetnosti,  to bi kot rečeno vsak v življenju moral poslušati, poznati in razumeti! Že na ekonomiji sem diplomirala pri sociologu dr. Vladimirju Sruku iz Teorije brezdelnega razreda (kot prva diplomantka v njegovi karieri!), na predavanjih na FDV pa sem resnično uživala! Ko se je to obdobje čez dve leti končalo, mi je bilo kar žal. A takrat sem že drvela naprej.

Kam?

V oglaševanje, saj sem tam prepoznala največ potrebe in priložnosti za kreativnost. Ter v medije. A v oglaševanju me je kmalu začelo motiti pospeševanje potrošništva, na televiziji pa čakanje. Bila sem tako obupana, češ kaj naj s tremi diplomami, če pa me vsako delo dolgočasi (saj sem ga opravila, ne rečem, bila sem namreč delovna in aktivna, a bilo mi je takooooo dolgčas in zdelo se mi je brez smisla), da sem šla k vedeževalki! Pri 28-ih letih. Ni mi znala pametno svetovati. Njeno nihalo se je vrtelo v trikotniku mojih dotedanjih dejavnosti, medijev, marketinga in poučevanja, kar mi sploh ni pomagalo.

K sreči se je zgodil deus-ex-machina. Odrešil me je Dragan Sakan, guru kreativnosti v vzhodni Evropi in postala sem »idea-thinker«, vodja oddelka za nove ideje, pospeševalka kreativnosti za naše zaposlene, naročnike in trg.

To je bilo nekaj unikatnega, saj nobena druga oglaševalska mreža ni imela takšne funkcije, jaz pa sem od nekdaj »morala biti nekaj posebnega«. Organizirala sem mednarodne, interdisciplinarne, večdnevne dogodke, vodila galerijo, urejala knjige in revije, moderirala sestanke za viharjenje idej, predstavljala delo naše agencije na mednarodnih festivalih in žirirala … In preko te službe sem spoznala de Bona ter njegove metodologije Šest klobukov razmišljanja, Lateralno razmišljanje in Šest medalj vrednosti. Končno sem bila kuhana in pečena.

Kako pa je bilo v tem obdobju s študijem na FDV?

V tistih letih sem tudi magistrirala iz komunikologije – na temo ljubljene tržne znamke, kar sem ravno takrat razvijala. A bila sem že preveč v poslu, da bi me študij še fasciniral. Teorija JE posnetek najboljše prakse, a žal zaradi tega po definiciji za njo tudi zaostaja. Sem pa ob študiju spoznala nekaj sošolcev, s katerimi smo ostali v stiku vse do danes. In študentom bi rada prenesla te svoje izkušnje: diploma je resda samo vstopnica za cirkus, a vseeno se splača leta do diplome kar se da izkoristili za spoznavanje vsebine … ter ljudi! Oboje, poleg delovnih navad, potrpežljivosti in vztrajnosti, vam bo prišlo prav.

Ko sem sama zaposlovala, sem zaposlila samo človeka, ki se je največ v »letu preveč« prebil do diplome, raje s slabšimi ocenami, a z več projekti.

Je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Še danes mi je lepo, ko pomislim na tisti dve leti odkrivanja življenja in družbe, na Toša, Renerjevo, Debeljaka, Joganovo. Vsakdo mi je kaj dal in mi odpiral obzorja, čeprav sem zaradi stotine prebranih knjig mislila, da sem razgledana. In čeprav mi neposredno, na prvi pogled, verjetno niso pomagali, sem od njih dobila širino za vse življenje!

Je družboslovje pomembno?

Ja, družboslovje je pomembno, verjetno celo bolj od tehničnih študijev. Sami veste, da je tehnologija v preteklih 100 letih neskončno napredovala (samo poglejte letalsko industrijo leta 1921 in danes!), ljudje, družba pa skoraj nič. Enaki nesmisli, enake razlike, enaki konflikti, enake tragedije …

Mislim celo, da bi na vsakem naravoslovnem in tehničnem faksu morali poučevati sociologijo. Na vseh pa tudi podjetništvo = kreativnost + podjetnost + sodelovanje. Tako bi kreativci dali idejo, kaj ustvariti, inženirji bi to razvili, sociologi in antropologi bi razmislili, kako uvesti izum brez dolgoročnih negativnih posledic, tržniki pa bi ga uvedli. V mojem sanjskem svetu je tako.

In zato svetujem študentom, bodite predvsem radovedni, proaktivni in ponižni (humble). Lotite se vsega, dokončajte projekte, ostanite radovedni in ne bojte se porazov. Kot rada zaključim tudi svoje delavnice: »Praznuj uspehe. Nagrajuj neuspehe. Kaznuj neaktivnost!«

Vabljeni k branju ostalih prispevkov: