[Kariernik 2021] izobražujemo za prihodnost

Maja Burja
Zaposlitev: tekstopiska
Podjetje: Luna\TBWA
Program: Komunikologija – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi

Ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da sem na FDV-ju preživela več časa kot doma. Pa ne zaradi zahtevnosti študija, ampak zaradi vseh obštudijskih dejavnosti, ki sem jih obiskovala ali pomagala organizirati. V 1. letniku mi je hitro postalo jasno, da mi ob predavanjih, vajah in izpitih ostaja ogromno prostega časa. Želela sem svoje sveže pridobljeno teoretično znanje preizkusiti tudi v praksi, vendar takrat, med finančno krizo, ni bilo plačanih delovnih mest za eno ambiciozno, a rahlo zmedeno študentko brez kakršnih koli izkušenj. Zato sem se včlanila v Študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS) in kmalu ugotovila, da je prostovoljstvo najzabavnejši način, kako si med študijem nabrati delovne izkušnje. V svoj nabor društev in projektov sem vsako leto dodala še kakšnega: TEDxUniversityofLjubljana, Zvezo društev KOMISP, Študentski svet FDV ... Še pomembnejše od znanja in novih izkušenj pa se mi zdi to, da sem se ravno zaradi teh projektov še bolj povezala z drugimi študenti s fakultete. Z nekaterimi smo tesni prijatelji še danes.

2. Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Študij na FDV-ju je kot jadranje po mirnem morju na lep, sončen, ravno prav vetroven dan. Če redno obiskuješ predavanja, pred izpitom prebereš priporočeno gradivo in se vsaj malo potrudiš pri pisanju seminarskih nalog, boš brez večjih težav prijadral do cilja. Po mojih izkušnjah pa je prednost FDV-ja v tem, da aktivno spodbuja študentsko organiziranje na fakulteti. To omogoča vsem vedoželjnim in ambicioznim mornarjem, da zavijejo med malo bolj razburkane valove, tam naredijo kakšno neumnost in se iz nje nekaj naučijo, da ne bodo pozneje, ko bodo že redno zaposleni, trgali jader v podjetjih. Prvi in drugi bodo slej kot prej pripluli do diplome, le da bodo zadnji postali bolj izkušeni mornarji, ki se bodo lažje znašli v nemirnih oglaševalskih vodah.

3. Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Raje bi z vami delila eno zgodbo. V 1. letniku študija sem obiskala predavanje enega bolj znanih slovenskih kreativnih direktorjev, ki nam je predstavil svojo karierno pot. Tistega večera v predavalnici 13 sem se odločila, da je to tisto, kar hočem početi v življenju. Čeprav sem do kreativnega pisanja oglasov čutila globoko strast, sem se na delovno mesto tekstopiske v oglaševalski agenciji prvič prijavila šele deset let zatem – po tem, ko sem bila pet let zaposlena v odnosih z javnostmi in športnem marketingu.

Če pogledam nazaj, mi ni žal, saj mi je delo na tako različnih področjih omogočilo, da sem pridobila neko širino. Se pa sprašujem, zakaj. Razlog je v tem, da se mi je vedno zdelo, da ne znam dovolj. Da nimam dovolj izkušenj, dovolj referenc, dovolj dobrega portfolia ... Da nisem dovolj kreativna. Ta občutek me še danes pogosto lovi. Najbrž nikoli povsem ne izgine.

Zato je moj nasvet študentkam in študentom ta: naj vas ne bo strah, da nimate dovolj izkušenj. Skočite v vodo, boste že splavali. Bojte se raje lažnega občutka, da veste dovolj.

4. Obstajajo kakšni triki, kako izboljšati možnost zaposlitve?

Včlanite se v kakšno študentsko društvo. Obiskujte obštudijska predavanja, delavnice, marketinške konference. Organizirajte dogodek. Namenite nekaj ur tedensko prostovoljstvu. Preberite kakšno strokovno knjigo, ki ni del obvezne literature. Poskušajte. Padajte. Smejte se svojim padcem. Vstajajte.

5. Kakšne so trenutno smernice v vaši stroki?

Teh je veliko, poudarila pa bom tiste, ki najbolj vplivajo na moje delo. Gotovo ne moremo mimo digitalizacije, kar je postalo zelo očitno med korono, ko je preživetje veliko podjetij odvisno od njihove prisotnosti na spletu. Tukaj ne govorimo le o spletni strani, gre za celoten mehanizem, ki omogoča spletno prodajo, komuniciranje s kupci prek spleta, spletno oglaševanje itn.

Trend, ki je prisoten že kar nekaj časa, je tudi razrast družbenih omrežij. Pri nas so trenutno najbolj priljubljeni Facebook, Instagram in Tik Tok. Komuniciranje na vsakem izmed njih ima svoje zakonitosti in kot oglaševalec jih moraš poznati, ob tem pa slediti vsem posodobitvam. Če že omenjamo družbena omrežja, se lahko dotaknemo še vplivnežev, ki so zadnje čase vroča roba. A vplivneži pravzaprav niso nič novega. Gre za t. i. »celebrity endorsement« oz. za uporabo znanih oseb v oglaševanju. To vlogo so včasih opravljali slavni: filmske zvezde, glasbeniki, uspešni športniki. Družbena omrežja so slavo samo demokratizirala, saj ima vsak izmed nas v žepu orodje, s katerim lahko ustvarja in javno objavlja vsebine. Bolj od tega, da te pozna na milijone ljudi, je postala pomembna kakovost vsebine, ki jo ustvarjaš. Trenutno se veliko govori tudi o mikro- in nanovplivnežih – to so vplivneži z manjšim številom sledilcev, a z dobro vsebino in visokim deležem vpletenosti sledilcev.

Še en trend, ki je v tujini že uveljavljen, pa tudi v Sloveniji se ga vedno bolj zavedamo, je pristop »mobile first«. Bistvo tega pristopa je, da ustvarimo spletno stran ali oglaševalsko kampanjo z mislijo na to, da bo v osnovi živela na mobilnih napravah, saj bo večina ljudi do nje dostopala s pametnimi telefoni. Šele nato vsebine prilagodimo na druge formate.

6. Zakaj je družboslovje pomembno?

Cilj oglaševanja oziroma prepričevalnega komuniciranja je spreminjanje razmišljanja in vedenja ljudi, ti pa so vedno vpeti v neki družbeni kontekst. In če želimo spreminjati družbo, jo moramo najprej razumeti. Družboslovje nam daje to širino, saj nam postreže z znanjem o zelo raznolikih dejavnikih, ki vplivajo na ustroj družbe. Bolje kot jih razumemo, lažje načrtujemo komunikacijske aktivnosti in dosegamo želene rezultate.