[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost


Verbič

Jernej Verbič
Zaposlitev: partner, direktor in svetovalec
Podjetje: brand newsroom Dobre zgodbe
Aktualni program: Novinarstvo

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Krasno obdobje. Polno smeha, odličnih kolegic in kolegov, inspirativnih razprav. Tudi s profesorji. Bili so tudi zapleti, občasni okosteneli pristopi, izpiti, ki sem jih opravljal leta … Ampak sčasoma so ti spomini zbledeli in ostalo je prepričanje, da bi se na FDV vpisal, tudi če bi se moral danes odločiti za študij. In če bi seveda spet ocenil, da za študij prava nimam dovolj »zicledra«.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Dal mi je dovolj širine in dopustil dovolj »lenobe« oziroma svobode, da sem se znal hitro obrniti, splavati, ko so me vrgli v vodo. Ko sem bil še študent, sem bil pogosto jezen, da hodim samo na podaljšano gimnazijo, v kateri moramo znati »vse živo«. No, včasih znati in razumeti, včasih pa tudi biti napiflani, to mojemu dragemu faksu še vedno malo zamerim. Ampak pozneje mi je »vse živo« pogosto koristilo. Predvsem takrat, ko sem sprejel izjemno težko odločitev – da zamenjam kariero, zapustim »svoje« novinarstvo in se podam v svet vsebinskega marketinga, in to takoj – kar s svojim podjetjem.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Naj bodo radovedni. Naj berejo, gledajo, poslušajo. Spremljajo svet okrog sebe. Ostanejo pismeni in razmišljajoči. Neverjetno je, kako ogrožena vrsta postajamo tisti, ki to še znamo. Naj ne poslušajo politikov, politikantov in drugih modrovalcev, ki pravijo, da je FDV tisti nebodigatreba, kjer lahko padeš samo po stopnicah. Ne nazadnje prav ti ljudje pogosto niso več sposobni spisati slovnično in stilistično pravilnega tvita, objave, besedila. Ali postaviti globalnih dogajanj v pravi kontekst. Polnokrvni FDV-jevec bo to vedno znal.

Obstajajo kakšni triki, kako izboljšati možnost zaposlitve?

Profesorji naj zdaj zamižijo in ta odgovor preskočijo, ampak še vedno menim, da ima FDV-jevec po končanem študiju več možnosti, če že pred diplomo ali magisterijem dela. Kot spremljam, je zdaj ogromno študentskih pobud, društev, festivalov, strokovnih dogodkov, na katerih se udejstvujejo. In to je izjemno pozitivno. Jaz sem se že med študijem redno zaposlil in nikakor današnjih študentov ne napeljujem k temu, da storijo enako, ker danes preprosto ne moreš več loviti zadnjih minut in diplomirati pri šestintridesetih. Pri današnjih generacijah prihodnosti opažam izjemno samozavest, voljo, odločnost … Vse to me navdaja z optimizmom. Moj nasvet ja, da se že v mladih letih preizkusijo v večjih sistemih, na asistentskih in junior pozicijah. Ja, v »sweatshopih«, če hočete. Za startupovstvo in samostojne poti, ki se mi zdijo (pogosto edini) ideal trenutne študentske populacije, je vedno čas. So pa izkušnje iz »starih« in/ali »rigidnih« sistemov pri tem lahko ključne za preboj. In preboj je edini, ki pri »sam sem svoj šef« zares šteje.

Kakšni so trenutno trendi v vaši stroki?

Takšni, kot jih narekujejo trenutne nore razmere in shizofrene politike, povezane z njimi. Ob prvem »lockdownu« smo se podjetja iz kreativne industrije znašla na robu prepada. Nekatera so zgrmela vanj, nekatera še vedno nevarno visijo čez, eni smo uspeli narediti nekaj korakov nazaj, na varno, nekateri pa so bili na varnem ves čas. Predvsem tisti z vizijo in dobro strategijo. Mi smo se na drugi »lockdown« ustrezno pripravili in ga skoraj nismo občutili. V času, ko nam virus, dodatno pa še politika preprečujejo pristne stike, (poslovna) srečanja, zabavo …, smo komunikatorji, pripovedovalci zgodb, pred zgodovinsko odgovornostjo. Na zabaven, informativen in izobraževalen način te stike organizirati na drug(ačn)ih platformah. To je pravzaprav naš čas, ne le čas epidemiologov in populistov. Ne samo zaradi pandemije virusa, tudi zaradi pandemije lažnih informacij, zavajanj, porazne kulture dialoga v javnem diskurzu (ne samo slovenskem, tudi globalnem).

Zakaj je družboslovje pomembno?

Kot rečeno: razmišljajoči, razgledani, kreativni in pismeni posamezniki postajamo v družbi površinskosti, kiča in laži ogrožena vrsta. Seveda bodo razdiralne sile vse moči usmerile v njeno pospešeno izumiranje, a z družboslovnim znanjem jim lahko kljubujemo, trend izumiranja obrnemo ... V vmesnem času pa, čeprav se sliši strašno koristoljubno, to ogroženost tudi dobro kapitaliziramo. Kako, zakaj? V času, ko pričakujemo visok (krizni) račun za zgrešene protikrizne ukrepe, je še vedno izjemno težko dobiti dobrega besedilopisca, producenta zgodb, direktorja projektov, vsebinskega stratega ... Pogovarjam se s kolegi iz sorodnih podjetij in skoraj vsi imamo podobno težavo – najti sodelavce, ki se lahko kakovostno poglobijo v projekt, naredijo dober »research«, spišejo prepričljiv analitičen tekst, se samostojno in profesionalno lotijo vizualizacije kompleksnejše vsebine. Svoje sodelavce bom počasi nastanil kar v dobro varovan sef, podobno kot premožni družinsko zlatnino, da nam jih kdo ne ukrade.

 

Vabljeni k branju ostalih prispevkov

Maja Burja
dr. Jernej Pintar
Ana Slavec
Mag. Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. marec 2021 | v kategoriji: Kariernik