[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Anica Ferlin
Zaposlitev: Višja svetovalka
Organizacija: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Aktualna programa: Obramboslovje in magistrski program Obramboslovje in varnostne študije (vpis 2021/22)

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Obdobje študija je vsekakor posebno in eno izmed najlepših obdobjih v življenju posameznika. Lepe spomine imam na sošolce, profesorje ter druge pedagoške in nepedagoške delavce, na druženje ob čakanju na naslednje predavanje, skupna kosila, primerjanje zapiskov in kolegialno deljenje znanja, brskanje za gradivi v knjižnici, nervozno posedanje pred predavalnico pred izpiti in neizmerno veselje ob zaključenih obveznostih. Obenem pa obdobje študija vidim tudi kot prelomnico na poti prepoznavanja lastnih interesov, ki sem jim sledila in ob tem pridobivala izkušnje, skratka odraščala in se izoblikovala v osebnost, kakršna danes sem. Ob vpisu na fakulteto nisem bila prepričana, ali sem izbrala pravo smer, ali bi v tem poklicu dejansko želela oziroma imela možnost delati, vse do začetka drugega letnika, ko sem ob različnih vsebinah v okviru izbirnih in obveznih predmetov prepoznala svoje interesno področje. K temu so prispevala zanimiva predavanja, spodbude oziroma življenjske lekcije ter pozitivni zgledi pedagoških delavcev in gostujočih predavateljev, ki so v meni zbudili večji interes za sam študij, nadaljevanje izobraževanja na podiplomski ravni, izvedbo dela študija v tujini in pridobivanje praktičnih izkušenj za boljšo zaposljivost po koncu študija. Dejansko pa moj čas na FDV še vedno poteka na tretji stopnji študija, zato imam, sicer v malo drugačni obliki, še vedno priložnost tkanja novih doživetij, hkrati pa pridobivam novo znanje in izkušnje ob sodelovanju z izjemnimi strokovnjaki.  

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Brez dvoma lahko rečem, da je študij na FDV neposredno in posredno vplival na mojo karierno pot. Med študijem sem se še posebej zanimala za določene študijske vsebine, zato sem lahko  sodelovala pri projektih FDV, kjer sem delala s pedagoškimi delavci in se srečevala s strokovnjaki z različnih področij dela, pri čemer sem dobila dragocene praktične izkušnje. Takrat sem se prvič seznanila s projektnim načinom dela, ki je nato zaznamoval velik del moje poklicne poti na Ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje. Pridobila sem namreč organizacijske sposobnosti, sposobnosti načrtovanja aktivnosti, dela v timu, priprave različnih dokumentov in analitična znanja, kar moj delodajalec prepoznava kot veliko dodano vrednost. Posredno pa sem ob študiju na FDV pridobila tudi druga znanja in veščine, ki jih pri opravljanju svojega poklica še vedno s pridom izkoriščam. Med študijem so se mi kdaj pa kdaj pripombe na moje pisne izdelke zdele nepotrebne in pikolovske, a danes se zavedam, da sem se prav zaradi teh pripomb priučila osnov znanstvenega in strokovnega pisanja, doslednosti, natančnosti ter strateškega pogleda na tematike, s katerimi se srečujem pri delu.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Vsak posameznik je unikaten, zato mora sam na podlagi lastnih izkušenj in napak najti svojo pot. Težko je dati nasvet, ki bi bil univerzalen recept do uspeha ali sreče. Če najdeš študijsko smer, ki te zanima, je to že dober začetek. Nadalje programi na FDV omogočajo prilagoditev študija po meri posameznika, ki lahko z izbirnimi predmeti sledi lastnim interesom ter se udejstvuje in razvija na področju, ki ga najbolj zanima. Temu lahko prilagodi tudi svoje študijske obveznosti in izdelke, ki naj bodo že v nižjih letnikih študija čim bolj vsebinsko usmerjeni k diplomskemu delu, pri čemer tako že med študijem razvija svoje interesno ali strokovno področje, ki mu je pozneje izhodišče pri iskanju zaposlitve. Sočasno je med študijem treba poskrbeti za vzdrževanje ravnovesja med študijskimi obveznostmi, delom in prostim časom, kar je podlaga za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med prihodnjim poklicnim in zasebnim življenjem.   

Obstajajo kakšni triki, kako izboljšati možnost zaposlitve?

Tovrstnih trikov ni, vsekakor pa lahko sami zase naredite marsikaj, da povečate možnosti svoje zaposlitve. Predvsem izkoristite vse možnosti, ki vam jih študij ponuja. V okviru študijskih obveznosti in širše pozorno spremljajte domača in tuja predavanja, ob katerih boste mogoče med vrsticami prepoznali življenjske nauke, dobili motivacijo ali našli vzornika, po katerem bi se radi zgledovali. Izkoristite tudi možnosti študija oziroma dela študija in opravljanja prakse v tujini. Vaš bodoči delodajalec bo v tem prepoznal vašo samostojnost, prilagodljivost ter sposobnosti delovanja v multikulturnemu okolju in vsakodnevnega komuniciranja v tujem jeziku. Vsekakor priporočam spremljanje širšega vsebinskega področja študija, udeležbo na izven študijskih dogodkih, pripravo kakšnega članka kot nadgradnjo študijske vsebine za strokovno revijo na vašem področju (npr. v revijah Slovenska vojska in Ujma), študentsko delo, kjer se priučite delovnih navad itn. Vse to se mogoče z vidika dodatnih obveznosti zdi prenaporno, vendar to sprejmite kot naložbo v prihodnost, ki se vam bo nekoč obrestovala, bodisi poklicno z izboljšano možnostjo zaposlitve bodisi osebno s širokim spektrom pridobljenih znanj, veščin, suverenostjo in samozavestjo.  

Kakšni so trenutno trendi v vaši stroki?

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je eden izmed podsistemov sistema nacionalne varnosti. Obstaja prav zaradi pojava naravnih in drugih nesreč, ki jih kljub naporom ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa se nanje dobro pripravimo ter učinkovito in pravočasno odzovemo. Zaradi podnebnih sprememb strokovnjaki v prihodnje napovedujejo porast nesreč, pri čemer govorimo o tako imenovanih podnebno pogojenih nesrečah, ki so v Sloveniji dejansko najpogostejše in so z zadnjih dvanajstih letih tudi povzročile največ škode. Naraščanju trenda tovrstnih nesreč in njihovih razsežnosti se moramo prilagoditi tudi na sistemski ravni, zato Uprava RS za zaščito in reševanje ter celoten podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami že krepi pripravljenost in odziv na podnebno pogojene nesreče. S tem ciljem načrtujejo tudi vsebine in ukrepe, ki bodo uvrščeni v dokumente evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in v Načrt za okrevanje in odpornost po epidemiji COVID-19. Slednje nakazuje, v katero smer se bo področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami verjetno razvijalo v bodoče, pri tem pa zagotovo ne bo manjkalo priložnosti za mlade kadre. Tudi starostna struktura zaposlenih na Ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje je namreč precej visoka, zato bo treba v naslednjem desetletju zagotovo poskrbeti za prenos znanj na prihodnjo generacijo, na kateri bo sistem temeljil.

Zakaj je družboslovje pomembno?

Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je multidisciplinarno, saj združuje strokovnjake z različnih področij, od obramboslovcev, ekonomistov, sociologov, psihologov do diplomantov gradbene stroke, vodarstva, kemijske tehnologije itn. Med vsemi poklici, ki so del mozaika delovanja podsistema, ni mogoče izpostaviti enega, ki bi bil bolj ali manj pomemben. Vsaka stroka in vsak strokovnjak pomembno prispeva k uspešnemu delovanju naše organizacije in prepričana sem, da je tako tudi drugje. Tako kot naše področje, ki ga sama z lastne perspektive dojemam kot družboslovnega, potrebuje tehnični kader, tako tudi naravoslovno-tehnična področja potrebujejo družboslovni pogled na svoje področje dela. Iz izkušenj vem, da je sodelovanje družboslovcev s kolegi s tehničnimi znanji lahko izredno plodno, saj vsak izmed nas k »mizi« prinese svoj pogled in svoje rešitve. Podobno je z ravnovesjem med spoloma, ki imata vsak svoj pogled na različne vsebine. Z vključitvijo različnih strok ter vzdrževanjem starostnega in spolnega ravnovesja lahko sestavimo time, ki oblikujejo rešitve in dosegajo izjemne rezultate.

Vabljeni k branju ostalih prispevkov:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar