[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Nejc Jemec
Zaposlitev: odgovorni urednik Vala 202
Organizacija: RTV Slovenija
Aktualna programa: Novinarstvo in magistrski program Novinarstvo

Deset let se je moja pot intenzivno prepletala s Fakulteto za družbene vede. Desetletje študija se z današnjega gledišča zlahka zdi nespodobno dolgo. Zame pa je bilo to obdobje predvsem neprecenljiva življenjska šola, ki je v takšni obliki nisem načrtoval niti si je nisem zamišljal. Veliko je bilo presenečenj, nenadejanih priložnosti in hipnih odločitev. Čeprav je bil cilj na začetku nejasen, se je postopoma vse bolj izrisoval. Sledil sem toku, ne da bi se mu popolnoma prepustil. Poskušal sem ga usmerjati. In pri tem sem užival.

Začel sem na sociologiji, na analitsko teoretski smeri. Čeprav sem se od otroštva zanimal za medije in imel nekaj malega talenta za javno nastopanje brez treme, je bila sociologija namreč predmet, ki me je v srednji šoli popolnoma »sezul«, do temeljev stresel in popolnoma preoblikoval moje dojemanje sveta. Takrat še aktiven član lokalne študentske skupnosti sem brez težav izdelal prvi letnik faksa, v prvem tednu drugega pa spoznal, da to nekako ni zame. Šokiranima in solznima staršema z izdelano predstavo o »normalni« življenjski poti (izobrazba, zaposlitev, družina) sem stežka dopovedal, da ni panike, in leto premora izkoristil za služenje popotniškega denarja s strežbo v restavraciji v središču Ljubljane. Kakšna šola o karakterjih ljudi! Sledil je vpis na novinarstvo in intenzivno delo v medijih, zaradi česar so se zamikale tudi nekatere moje študijske obveznosti. Na enem od praktičnih predavanj sem prejel ponudbo za delo na Valu 202, prevzel vodenje mladinske oddaje, nadaljeval kot voditelj jutranjega programa, čez nekaj let celo magistriral, podpisal pogodbo o zaposlitvi, prevzel urednikovanje v novo ustanovljenem jutranjem uredništvu, nastopil mandat odgovornega urednika Vala 202 in s sodelavci nekako preživel obdobje epidemije.

Opisana pot je bila polna preizkušenj, kariernih dvomov in eksistencialnih premislekov, a nikoli dolgočasna, v največji možni meri pa zabavna in predvsem na vseh področjih strastna, doživeta. Nikakor je ne bi spreminjal. Tudi zato ne, ker mi je preplet načrtnih odločitev, naključij in velikokrat popolne sreče pomagal do točke, na kateri se nahajam. Na fakulteti, denimo pri novinarskih praktičnih predmetih, na lokalni radijski postaji, v mladinski oddaji javnega radia, na pogovornih večerih v mladinskem klubu Pri rdeči ostrigi v Škofji Loki mi je bilo dovoljeno delati napake, iz katerih sem se ogromno naučil. Ker sem kvoto napak izpolnil takrat, sem jih kasneje, ko so tudi karierne stave postale usodnejše, delal manj. Zaradi proaktivnosti, ponujenih priložnosti in stalnega učenja – formalnega in praktičnega – sem hitreje dozoreval in se opremil z osnovnimi poklicnimi ter osebnostnimi orodji.

Pri tem mi je fakulteta dala ogromno. Debele skripte na trenutke dolgočasnih teorij, ki pa lahko bralcu z enim stavkom zaustavijo dih in porušijo dotedanje samoumevnosti, pa izbiranje predmetov izven ustaljenega kurikuluma, profesorice in profesorji z avreolo avtoritet itn. Predvsem fakulteta študentu ponudi teoretski okvir. Praksa je vsekakor pomembna, novinarstvo je v dobršni meri tudi obrt. A brez kontekstualiziranja in reflektiranja novinarstvo postane zgolj obrt, pa še to slaba. Najbolj hvaležen pa sem profesorjem, da so me intelektualno spodbujali, izzivali in tudi gnali do točke, s katere danes znam postavljati vprašanja. Zakaj? Zakaj zakaj? Zakaj zakaj zakaj? Vprašanja rojevajo nova spoznanja.

Časi so za sedanje generacije drugačni, bolj neizprosni. A čeprav težko, verjamem, da se uspeti da. Počnite stvari, ki vam nekaj pomenijo. Če ni strasti, v čem je smisel? Pustite strasti prosto pot, naj je ne zaduši strah pred neuspehom. Napake delamo vsi. V študentskih letih pa si jih lahko privoščite več. Zato delajte napake. Vsak dan. Povsod. Spomnite se na tisti otroški peskovnik in gradnjo gradov. Orodja imate v študentskih letih resda druga, lahko pa se jih naučite uporabljati – kaj vas žene, v čem uživate? –, zatem pa poskušate zgraditi boljši svet. Ni enostavno, nikoli. Tudi uspeh nikakor ni zagotovljen. Ni pa nemogoče. Družba vas idealiste potrebuje kot že dolgo ne. Le naprej.

Foto: Adrijan Pregelj

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež
Charles Nonne
Aleš Istenič