[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Charles Nonne
Zaposlitev: kulturni ataše
Organizacija: Francoski inštitut v Sloveniji
Aktualni program: magistrski program Mednarodni odnosi

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Magistrski študij na FDV je bil nepozaben, četudi nenavaden zaključek moje študijske poti. Poleg kakovostnega študijskega programa se spominjam navdušujočih pogovorov z nekdanjimi in trenutnimi visokimi odločevalci, ki so imeli pomembno odgovornost v času mednarodnih kriz. Spoznal sem vizionarske in fascinantne profesorje ter tudi dobre prijatelje, s katerimi sem še danes v stiku, čeprav delamo dobesedno na vseh štirih koncih sveta. Seveda ne morem podcenjevati vpliva odlične kakovosti življenja v Sloveniji, v kateri uživam še danes. Pred prihodom v Ljubljano sem dokončal pravne dodiplomske študije na Sorboni in magistrske študije političnih ved na Sciences Po Paris, tako da je bila sprememba okolja takrat radikalna, a obenem dobrodošla.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Mednarodno okolje, v katerem sem študiral, mi je nedvomno pomagalo razširiti perspektive in razumevanje lastne družbe. Poleg tega sem izkoristil priložnost študija v Ljubljani, da bi se naučil slovenščino, jezik, ki ga uporabljam v vsakodnevnem delovnem življenju. Začel sem se zavedati, da t. i. »majhnih« držav ni in da lahko kjer koli in na kateri koli ravni naletiš na izjemne talente in pomembne sogovornike.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Troje: prvič, potujte, bivajte in študirajte v tujini, tudi če gre za sosednjo državo. Drugič, angažirajte se bodisi za določene vrednote, ki so vam pri srcu, bodisi za stvari oz. dejavnosti, ki jo počnete z velikim veseljem. Bodite hkrati ponosni na svoje vrednote in odprti za znatno drugačna stališča. Tretjič, ne pričakujte, da vam bo med študijem znanje podeljeno kot dediščina ali kot skrivnosten zaklad, do katerega imajo dostop samo privilegirani. Znanja in veščine si morate pridobiti sami. Vselej bodite kreativni in iščite nove rešitve za nove izzive.

Obstajajo kakšni triki, kako izboljšati možnost zaposlitve?

Trik je, da trika ni. Iskanje zaposlitve je zahteven in nelinearen maraton; prav zaradi tega je toliko bolj zanimivo. Nujno pa je, da med študijem, v službenem, političnem ali neprofitnem okolju pridobite čim več delovnih izkušenj. Zaradi takšnih izkušenj se ponavadi razlikujejo kandidate in kandidatke z istimi kvalifikacijami.

Na učenje ter nenadne priložnosti in izzive morate biti pripravljeni vedno, vključno – in zlasti – po študiju. Posledično morate biti sposobni v najkrajšem možnem času pridobiti ogromno količino novih znanj in tehničnih sposobnosti. Svet se nenehno spreminja, čemur se moramo prilagajati. Sam sem se imel – in se še imam – za političnega analitika, preden me je karierna pot znesla v nepričakovane smeri.

Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki?

Dandanes začenjamo prepoznavati kulturo kot velikanski gospodarski pogon, in sicer kot panogo, ki je tako pomembna, kot sta na primer avtomobilska ali farmacevtska industrija. Kultura torej ni več zgolj uživanje v prostem času, izmenjava idej, organizacija dogodkov. Dejstvo, da je lani v Franciji videoigra kot prva kulturna industrija prehitela založništvo, je s tega vidika zelo tehtno. Kulturno diplomacijo zato vedno pogosteje izpostavljajo kot izjemno potrebno, s čimer se postavlja ob bok že priznanih plati diplomatskih odnosov, kot sta gospodarska in politična.

Potrebno pa je priznati, da se zaradi trenutnih razmer naše delo temeljito spreminja. Trajnostni razvoj, vsesplošna digitalizacija, potreba po evropski povezanosti so le nekatera od številnih novih dejstev, s katerimi se moramo sprijazniti, če želimo ostati pomemben družbeni člen.

Zakaj je družboslovje pomembno?

Ne verjamem v togo  mejo med t. i. družboslovjem in na primer naravoslovjem. Obe področji nam pomagata razumeti svet, v katerem živimo, delamo in se borimo za svoje pravice. Eno ne more obstajati brez drugega. A temu navkljub mislim, da nam področja, kot so politične vede in mednarodni odnosi, omogočajo različne poglede na našo skupnost in napredno razmišljanje o njenem pomenu, kar nas oblikuje v zmerne in razumne državljane. Na prvi pogled »nepotrebna« teoretična vzgoja kasneje omogoča prosvetljene odločitve.

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež