Tinca Lukan
Zaposlitev: mlada raziskovalka
Organizacija: Fakulteta za družbene vede (UL)
Aktualna programa: Sociologija; magistrski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije
Kako se spominjate svojega časa na FDV?
Bilo je zelo lepo. Ko se v prvem letniku srečaš z vsebinami in profesorji, ki nudijo povsem nove poglede na svet, je to res nekaj dobrodošlega za zmedeno poznonajstniško glavo. Vse tisto, česar mi gimnazija ni uspela dati, sem na faksu našla: svežino, angažma in predvsem radovednost. Spomnim se, da sem v času dodiplomskega študija na sociologiji skorajda živela v knjižnici in zelo veliko brala. Še danes se živo spominjam predavanj in diskusij, ki smo jih imeli pri predmetih Sodobne družbe, Identitete, Sociologija vsakdanjega življenja, Revitalizacija mestnih središč, Sociologija religije ...
Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?
Verjamem, da je bil študij na FDV odločilen za moj osebni in profesionalni razvoj. Na fakulteti sem pridobila ogromno in raznoliko zalogo znanja, ki mi je prišla prav v najbolj nepredstavljivih situacijah – v novinarstvu, oglaševanju, pri vodenju projektov, ustanavljanju nevladne organizacije ...
Nekoliko abstraktno rečeno, študij me je naučil, kako na svet pogledati z lune, torej z distanco, hkrati pa tudi, kako stopiti v čevlje drugih. To pomeni, da znam danes postavljati prava vprašanja in se hkrati zavedam, da ljudje ne lažejo, tudi kadar ne govorijo resnice. Na bolj praktični ravni pa mi je FDV poleg kvalitetnega študijskega programa omogočil tudi pridobivanje izkušenj v tujini, kar je pomembno vplivalo na mojo nadaljnjo karierno pot. Študirala sem na Nizozemskem in v Nemčiji, prakso sem opravila v Belgiji. Ko pogledam nazaj, se zavedam, da so to neprecenljive izkušnje, ki so mi pokazale, da je svet velik in majhen hkrati.
Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?
Privilegij dostopnega študija zgrabite z obema rokama, branite pa ga z vsemi štirimi. Študij vzemite blazno resno in ne verjemite krilaticam, da formalna izobrazba dandanes ni več pomembna. Statistično gledano še vedno velja, da je visokošolska izobrazba cepivo za neenakost in da fakulteta hitreje kot katera koli druga inštitucija omogoča družbeno-ekonomsko mobilnost. Zato sodelujte, berite, sprašujte, preselite se v knjižnico in bodite radovedni.
Poznate kak trik, s katerim si je mogoče izboljšati možnost zaposlitve?
Mislim, da bolj kot triki pridejo v poštev iskrenost, odprtost in konkretno delo. Pomembne so obštudijske dejavnosti. Včlanite se v študentska društva, obiskujte poletne šole, pojdite na študijsko izmenjavo ali praktično usposabljanje v okviru programa Erasmus+. Če tega ne morete, izkoristite splet, ki mu dolgujemo dostopno izobraževanje za vse. Spletni portali, kot so Coursera, Udemy in EdX, omogočajo poslušanje predavanj z najboljših univerz. Kar naenkrat boste presenečeni ugotovili, da prebirate in poslušate iste avtorje kot vaši vrstniki na Harvardu.
Tudi družabna omrežja so lahko koristna, sploh če jih razumemo kot institucije za signaliziranje (»signaling institutions«). Omogočajo nam, da posredujemo znanost širšemu občinstvu in spremljamo strokovnjake s področij, ki nas zanimajo. Sama preko Twitterja ostajam na tekočem z dogajanjem na področju sociologije in družbenih ved. Tam izvem, katere knjige so vredne branja in kdaj bo imela moja najljubša sociologinja javno dostopno predavanje.
Najbolj pomembno od vsega pa je, da se nikoli ne nehate učiti. Tudi ko zapustite izobraževalne institucije, hodite na izobraževanja, berite humanistične knjige, spremljajte dogajanje na svojem področju in tudi izven njega.
Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki?
Danes pred našimi očmi poteka neke vrste paradigmatski obrat od neoliberalizma k nečemu novemu, mestoma še neznanemu. Neoliberalizem človeka razume kot individualizirano in atomizirano bitje, zato v tem kontekstu ne čudi, da je prevladovala psihologija. Družbena gibanja kot so #JazTudi, #BLM v tujini, pandemija, vedno glasnejši protesti proti družbeni neenakosti so to atomistično paradigmo dodobra izzvali. Zdi se, da bo v prihodnosti sociologija nadomestila psihologijo. Ljudje ne verjamejo več, da so njihove težave osebne narave, nihče več ne verjame floskulam, da »živimo preko svojih zmožnosti in smo si vsega sami krivi«.
Še posebej v zadnjem letu ta trend opažam na raznolikih področjih. V ekonomiji Mariana Mazzucato zelo uspešno ruši mite o »laissez faire« pristopu države pri inovacijah in ekonomskem razvoju. Svetuje papežu Frančišku, Alexandrii Ocasio Cortez, Evropski komisiji in številnim afriškim državam, pri katerih je zgolj vprašanje časa, kdaj bodo prepovedale ropanje dobrin.
Podoben paradigmatski obrat vidimo tudi v arhitekturi. Letos sta prestižno Pritzkerjevo nagrado prejela francoska arhitekta Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal, ki se pri svojem načrtovanju osredinjata okrog skupnosti in človeka. Tudi če se ozremo na najbolj uspešne podjetniške knjige zadnjega leta, zasledimo podobno. Primer je knjiga The Fix, ki pravi, kako skrajni čas je, da ženskam nehamo zdraviti sindrom vsiljivca (»imposter syndrome«) in da naj raje spremenimo za moške oblikovana delovna okolja.
To so vse primeri čiste sociologije. Urbana sociologija že dolgo svari arhitekte pred aroganco, ekonomska sociologija ekonomiste pred pohlepom in feminizem pred psihologizacijo ženskih problemov. Vsi zgornji primeri pa kažejo, da sfere, kot so ekonomija, arhitektura in podjetništvo, spreminjajo paradigmo v smer sociološkega razumevanja sveta. Kakor pravi ameriško-srbska sociologinja Ana Andjelic: »Ljudje so skupnosti, katerim pripadajo, in ne atomistične potrošniške persone.« Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da je za družboslovje vedno več prostora tudi izven akademije.
Zakaj je družboslovje pomembno?
Svet se vse hitreje spreminja. Ne vemo, kaj bomo počeli čez nekaj let, zato je pomembno, da smo splošno razgledani, da vemo, kako »guglati«, kje iskati informacije, kje se učiti. Družboslovje ima v današnjem svetu edinstveno pozicijo. Je branik pred blokado etike, saj v ospredje postavlja človeka (in ne profita). Na nas je, da sledimo pravim vrednotam, prepoznamo nevarnosti in pravilno ukrepamo, da snujemo politike po meri vseh in ne le peščice. Na nas je, da branimo demokracijo, jasno izrazimo nestrinjanja in pomagamo šibkejšim. Na nas je, da se vedno in vedno znova trudimo biti dobri ljudje.
Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:
Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež
Charles Nonne
Aleš Istenič
Nejc Jemec
Dolores Kores
Nevena Aleksovski
Nina Pejič
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 16. avgust 2021 | v kategoriji: Kariernik