[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost

Dolores Kores
Zaposlitev: direktorica
Organizacija: Urad RS za mladino
Aktualni program: magistrski program Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Na FDV sem opravljala podiplomski študij Menedžment neprofitnih organizacij. Študijske vsebine so bile zanimive, saj so pokrivale celoten spekter znanj, ki jih vodje potrebujemo, še posebej v neprofitnih organizacijah, ki jih pogosto vodijo ljudje brez predhodnih menedžerskih izkušenj ali usposabljanj za vodenje. Nekatere te vsebine sem šele čez leta ponotranjila, ugotavljala v praksi. Zanimivo je bilo tudi to, da smo se v letniku zbrali posamezniki res raznolikih izkušenj, znanj in poklicev. Nekateri smo prišli neposredno iz dodiplomskega študija, medtem ko so drugi imeli za seboj že dolgoletne delovne izkušnje, ki so jih radi delili z nami. Te njihove izkušnje so bile zame zelo poučne.  Dve leti sta hitro minili. Dlje časa sem si vzela za dokončanje študija in oddajo magistrske naloge. Vendar je bil tudi to poseben izziv, saj sem se ukvarjala z ugotavljanjem in merjenjem družbenih učinkov, kar postaja vse bolj pomembna tema sodobnih, trajnostno naravnanih organizacij.  Morda podiplomski študentje v tistem času nismo bili tako vpeti v študentsko dogajanje na FDV, vendar je bil FDV vedno dostopen, tako da sem pravo študentsko življenje s študenti FDV spoznala tudi tekom dodiplomskega študija na Filozofski fakuleti.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Še najbolj so k uspehu prispevali profesorji, ki so me znali usmeriti, poiskati znanje in nuditi podporo. Seveda pa sem potem pri delu marsikdaj lahko uporabila pridobljeno znanje.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Študentom in študentkam FDV bi svetovala, naj koristno izkoristijo čas študija, se mu posvetijo in že med študijem razmišljajo, kako bodo pridobljena znanja uporabili po zaključku študija. Zelo dobrodošlo je, da se mladi že med študijem v obliki študijskih praks in študentskega dela seznanijo s svojimi potencialnimi zaposlitvenimi možnostmi ter tudi tako pridobivajo znanje in izkušnje. Poleg tega je danes mogoče na različne načine obogatiti sam študijski proces z vrsto obštudijskih dejavnosti, od študentskih izmenjav do neformalnega izobraževanja na različnih področjih.

Poznate kak trik, s katerim si je mogoče izboljšati možnost zaposlitve?

Ni ravno trik, vendar verjamem, da vztrajnost in delavnost vedno obrodita sadove. Dobro je tudi, da veš, kakšno delo te res veseli, in pri tem pustiš odprta vrata za različne priložnosti. Mladi, ki so že med študijem pridobivali praktične izkušnje, imajo pri zaposlitvah prednost.

Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki?

Glede na to, da sem delala na različnih področjih, težko opredelim »svojo« stroko. Vsako delo prinaša svojevrstne izzive in pri svojem delu sem se vedno srečevala z različnimi oblikami vodenja, najsi bo to vodenje projektov, timov ali organizacij. Vodenje postaja vse bolj pomemben element, ki ga morajo razvijati posamezniki na vodilnih položajih, prav tako pa tudi številni znotraj delovnih skupnosti. Timsko delo stopa v ospredje in tudi timi morajo biti vodeni. O vodenju se najde veliko literature, različnih pristopov, vendar je še vedno to enkraten izziv vsakega posameznika. Najbolj pomembno se mi zdi zavedati se, da vodenje, značilno za 20. stoletje, ni več učinkovito, čeprav ga velika večina še vedno prakticira. Moderni pristopi vodenja temeljijo na sodelovanju, visoki stopnji transparentnosti, odločnosti, enakopravnosti, inovativnosti in usmerjenosti v doseganje družbeno dobrega. 

Zakaj je družboslovje pomembno?

Pogosto pozabimo, da je sodobna Evropa zgrajena na vrednotah grško-rimske antike, krščanstva in razsvetljenstva. Po drugi svetovni vojni pa ji je sodoben razvoj zagotovila proevropska odločitev za demokratično in solidarnostno Evropo ter za socialno tržno gospodarstvo. V vseh zgodovinskih obdobjih so se naravoslovne, tehnične, družboslovne in humanistične vede prepletale in se druga brez druge ne bi mogle razviti do današnjih stopenj.  Danes se o tem premalo pogovarjamo, premalo se zavedamo, da družbena ureditev in vsi privilegiji, ki jih imamo, niso sami po sebi umevni in da so plod stoletja dolgih premislekov o človeku, družbenih ureditvah in načinu življenja, ki ga želimo državljani Evrope. Čeprav se danes zdi, da v ospredje stopata naravoslovje in tehnologija, sem prepričana, da tudi zdaj brez družboslovnega napredka ne bo šlo. Veliko govorimo o digitalizaciji, ki pa ni zgolj tehnična infrastruktura, ampak pravzaprav družbena odločitev o tem, na kakšen način bomo izkoristili tehnološka znanja za dobrobit družbe. Takšne odločitve pa lahko sprejemamo, če poznamo in razumemo družbene procese in kompleksnost sveta, v katerem danes živimo. Ne od IKT tehnologije, ampak od nas je odvisno, kaj bodo naše prioritete, kako bomo živeli, kako bomo gradili skupnost. Družboslovje je enakovredno in komplementarno vsem ostalim znanostim.

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež
Charles Nonne
Aleš Istenič
Nejc Jemec