[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost


Bojan Albahari

Bojan Albahari
Zaposlitev: samozaposlen v kulturi – prevajalec, urednik in recenzent
Organizacija: revija in založba Stripburger ter revija Razpotja
Aktualni program: Kulturologija - Študije kultur in ustvarjalnosti

Kako se spominjate svojega časa na FDV?
Študija na FDV-ju se spominjam s prijetno nostalgijo in hrepenenjem po času, ko sem lahko v sproščenem vzdušju in prost drugih obveznosti osvajal nova znanja. Takrat sem spoznal veliko ljudi, tako profesorjev kot študentov, s katerimi sem še vedno v stiku in s katerimi (lahko) še vedno plodno sodelujem. To je bil čas, ko sem si poleg akademskega nabiral tudi socialni kapital. Ne gre torej samo za znanje, temveč tudi za družabnost in za svobodno odkrivanje novih reči in novih idej. Če bi lahko še enkrat izbiral, kje bi študiral, bi spet izbral FDV. 

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?
Študij kulturologije na FDV mi je dal neprecenljiv inštrumentarij, ki ga s pridom uporabljam pri svojem delu. Danes sem lahko uspešen prevajalec, urednik in recenzent, ker sem na faksu pridobil poglobljeno znanje ter se naučil kritično razmišljati. Moj svetovni nazor se je bistveno in dokončno oblikoval ravno v času študija, ko sem se ga naučil tudi primerno artikulirati in utemeljiti. Posledično znam zdaj tudi sprejemati dobre odločitve ter uveljavljati svoja in tudi splošna družbena in kulturna načela, brez česar pa ni ne osebnega uspeha ne dobre družbeno-kulturne prakse.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?
Prvič: študenti in študentke naj predvsem študirajo. Teh nekaj let študija je edinstvena in najboljša priložnost za učenje in pridobivanje širokega teoretskega znanja. Kadar koli pozneje oz. vso svojo karierno pot bodo lahko pridobivali praktične izkušnje, medtem ko lahko teorijo, s pomočjo katere bodo poglobljeno razumeli svet in ljudi, osvojijo samo med študijem. Nikoli več ne bodo tako lahko dostopali do strokovne literature in do profesorjev, ki jih lahko nadalje usmerjajo pri raziskovanju. 
Drugič: študij je kot kosilo v »all you can eat« restavraciji, kjer je za hrano potrebno samo iztegniti roko. Večina gostov poje nekaj malega za sproti, samo tisti najbolj lačni in ambiciozni pa bodo šli iskat repete. Študentom svetujem, naj bodo pogoltni, kar se tiče znanja, naj si naložijo na krožnik, kolikor si le lahko. Naj jim ne bo nerodno reči: »Še!« 

Poznate kak trik, s katerim si je mogoče izboljšati možnost zaposlitve?
Glede na raznolikost študija na FDV univerzalnega trika za izboljševanje možnosti zaposlitve žal ni. Študenti naj pomnijo, da jim količina pridobljenega znanja ne bo v oviro, kvečjemu nasprotno. Znanje oz. akademski kapital je namreč edini kapital, ki ti ga nihče ne more vzeti. Zlasti v tujini cenijo kompetentne in samozavestne ljudi z znanjem in voljo, da ga uporabijo. Zato je študijska izmenjava nedvomno koristna izkušnja, ki študentom razširi obzorja, kar je v današnjem svetu nujno, ne pa tudi zadostno. Delodajalce praviloma zanima, kaj in kako lahko kandidat za delovno mesto prispeva k dobremu delovanju organizacije, zato pomaga tudi določena mera specializacije. Kdor si v času študija izbere konkretno nišo in že med študijem postane strokovnjak na določenem ozkem področju, ima prednost pred ostalimi. Prej ali slej bo našel svoje sanjsko delovno mesto ali si ga celo sam ustvaril.  

Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki?
Trenutni trendi v kulturološki stroki so precej neugodni, ker je kulturologija že po definiciji interdisciplinarna, hibridna veda, ki črpa iz različnih področij. Trg dela, po drugi strani, preferira specializacijo in vrhunsko obvladovanje enega samega ozkega področja. Vsak se mora zato prostovoljno preizkusiti v mnoštvu različnih dejavnosti, ki ga narava študija omogoča, in tako odkriti tisto, kar mu najbolj ustreza. Moja izbira področja stripa se je izkazala za koristno, ker sem svojo širino lahko uporabil na nekem ožjem področju in tako svoje delo obogatil z izdatno mero odličnosti ter mu dodal tisto piko na i, ki si jo vsi želijo. 

Zakaj je družboslovje pomembno?
Zdrava kmečka pamet za razumevanje družbe ne zadošča več: družbeni mehanizmi so vse bolj zapleteni, družbene spremembe pa vse bolj dinamične, zato potrebujemo strokovnjake, ki znajo družbeno resničnost pravilno zaznavati, osmišljati, jo razlagati in po potrebi tudi spreminjati. V tem smislu je družboslovje kot arhitektura: nekoč smo živeli v jamah, potem smo se naučili graditi lastna skromna domovanja, danes pa znamo projektirati neverjetno zahtevne gradbene projekte, ki jih ne bi bilo, če bi ostali na prvotni ravni in ne bi razmišljali, kako bolje organizirati  svet okrog sebe. Tehničnega znanja imamo dovolj, da potešimo potrebe vseh članov družbe, medtem ko na družbenem področju razvojno zaostajamo, kar bi veljalo izboljšati. S tega vidika je družboslovje tisto, ki iz jamske družbe, skupnosti barbarskih trogloditov, dela družbo nebotičnikov: sodobno, napredno, odprto, raznoliko in inkluzivno družbo. 

 

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek
Valentina Novak
Barbara Polajnar
Urška Jež
Charles Nonne
Aleš Istenič
Nejc Jemec
Dolores Kores
Nevena Aleksovski
Nina Pejič
Tinca Lukan
Nina Meh Savić
Daša Kastelic


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 30. avgust 2021 | v kategoriji: Kariernik