[Kariernik 2021] Izobražujemo za prihodnost


Valentina Novak
Zaposlitev: referentka za komunikacijske in informacijske sisteme v enoti za komunikacijo na Generalnem direktoratu za proračun Evropske unije
Organizacija: Evropska komisija
Aktualna programa: Novinarstvo in magistrski program  Politologija - Politična teorija, globalizacijske in strateške študije

Kako se spominjate svojega časa na FDV?

Svojega časa na FDV se spominjam z velikim nasmehom na obrazu in s toliko zgodbami, da bi jih lahko popisala na več straneh! Čas študija je bil tudi poln vzponov in padcev. Pogosto sem bila nejevoljna, ker se mi je zdelo, da se moramo učiti čisto preveč »nepotrebnih« stvari, a ob tem sem se naučila izluščiti bistvo. Prav tako sem dobila izkušnje z delom v skupini in tudi s »težkimi značaji«, kar mi zdaj v službi pride zelo prav. Rada se nostalgično spominjam dobrih profesorjev in zanimivih predavanj. Še vedno sem v precej tesnem stiku s kolegicami, s katerimi je bilo guljenje »faksovskih klopi« lažje. Čas študija je bil res krasen, česar se mogoče v tistem trenutku kdaj nisem zavedala, a mi je zdaj še kako jasno.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Zahvaljujoč FDV-ju sem danes odprte glave, radovedna in sposobna kritičnega razmišljanja. Čeprav sem morda teoretičnega znanja že kar nekaj pozabila, vem, kam se »vrniti«, če bi ga želela osvežiti. Širina, ki ti jo da FDV, je nenadomestljiva, ko si poskušaš utreti pot v življenju in karieri. FDV-ju se lahko zahvalim tudi za Erasmus+ praktično usposabljanje, ki sem ga opravila v Bruslju, saj sem ob tem odkrila svojo popolnoma novo plat in se pozneje preselila v Belgijo, kjer delam in živim že tri leta.

Kaj bi svetovali študentom in študentkam FDV?

Če so se že odločili za študij, naj se ga potrudijo opravljati po svojih najboljših močeh, a obenem naj ne pozabijo tudi živeti! Čas študija je namreč tudi obdobje, ko stkeš nova prijateljstva in poglobiš stara, se zabavaš, odkriješ kotičke mesta in sebe. Naj užijejo res vsak trenutek, tudi predavanja, za obisk katerih se morajo malo prisiliti, saj ne morejo vedeti, kaj jih bo presenetilo in jim prišlo prav v prihodnosti. Predvsem pa naj bodo radovedni in naj se ne bojijo porazov. Naj vprašajo, kar jih zanima – o študiju, izmenjavah, karieri in drugih področjih. Če je le mogoče, naj izkoristijo možnosti, ki jim jih fakulteta ponuja, od obštudijskih dejavnosti do priložnosti, ki se pojavijo poleg študija in izven države.

Obstajajo kakšni triki, kako izboljšati možnost zaposlitve?

Najbolje je, da vsak sledi svojemu občutku, je iskren do sebe in do drugih in se ne pretvarja, da bi ugajal družbi. Če kdo ni »družabni metulj« in zato (zadnje čase precej opevano) »mreženje« ni zanj, ni s tem nič narobe. Seveda se je dobro in zaželeno potruditi in zapustiti lastno cono udobja, a ne na silo, ne za vsako ceno in ne 24/7. Vsak naj se osredotoči tudi na svoje dobre lastnosti in jih izkoristi. Bere in gleda naj, kar ga zanima, se ukvarja s stvarmi, ki mu na turobne dneve dajo zagon, in si tako širi obzorja. Ne verjamem v hitre rešitve v stilu »5 trikov za zaposlitev«. Zagovarjam to, da moraš biti zvest sebi, delati dobro in pa – skoraj najpomembneje – z drugimi ravnati tako, kot bi si želel, da oni ravnajo s tabo. Ljudje to prepoznajo, tudi ko iščeš službo, se udeležuješ razgovorov in se nazadnje zaposliš. Poleg tega pa zelo priporočam tudi pridobivanje izkušenj že med študijem – pa naj bodo prostovoljske, študentske ali pa kakršne koli druge.

Kakšni so trenutni izzivi v vaši stroki?

Že nekaj let delam na področju komunikacij v EU institucijah, kjer je že nekaj časa, predvsem pa, odkar se spopadamo z epidemijo COVID-19, velik izziv boj proti dezinformacijam in razbijanje mitov o tem, kako je EU neuporabna in zakostenela. Razviti poskušamo jasna sporočila o dodani vrednosti Unije s čim manj birokratskimi izrazi in nerazumljivimi akronimi, povečati ozaveščanje med ljudmi in vzpostaviti strpen dialog. Najti in prikazati se trudimo konkretne vsakdanje primere, kako je EU ljudem že pomagala in kako jim še bo ter to razširiti preko različnih komunikacijskih kanalov.

Zakaj je družboslovje pomembno?

Med študijem (pa tudi še danes) sem skorajda dnevno poslušala mnenja, kako je družboslovje nezaposljivo, mlatenje prazne slame, »lari-fari« in kako je edina prihodnost v naravoslovju. A od nekdaj sem mislila: potrebujemo oboje, vsakega v isti meri. Ne eno ne drugo področje nista več- ali manjvredna. Je že morda res, da so uspehi ali celo snov študija pri naravoslovju bolj »otipljivi« in da se zdijo bolj konkretni in izmerljivi. A kam bi prišli, če ne bi imeli ljudi, ki znajo preučevati družbeno strukturo? Narediti poglobljene analize in napisati dobre zgodbe? Z družboslovnim znanjem kljubovati razdiralnim političnim silam? Mislim, da ne prav daleč.

 

 

Vabljeni k branju ostalih prispevkov iz letošnjega Kariernika:

Maja Burja
Jernej Pintar
Ana Slavec 
Uršula Grošelj
Tajda Ferko
Vanja Černivec 
Jernej Verbič
Nikki Monika Kadak
Nastja Mulej
Tamara Juričič
Julija Humar
Anica Ferlin
Barbara Bejek


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. april 2021 | v kategoriji: Kariernik