Iza Tršar

Učenje strokovnih tujih jezikov (angleščine in francoščine) je bila nadvse zanimiva, intelektualna, stimulativna, prijetna in duhovita izkušnja.

Kljub temu, da sem imela kakovostno predznanje v obeh tujih jezikih, se spominjam prvega semestra prvega letnika dodiplomskega študija, ko sem bila popolnoma šokirana nad neznanjem strokovnih plati obeh jezikov.

Strokovni jezik je specifičen, še posebej pa to velja za tuj strokovni jezik, saj se z njim le redko srečaš v vsakdanjem življenju. Prav tako se ga je težje naučiti, ker je za poučevanje tako določnih kategorij jezika potreben pedagoško odličen in strokovno podkovan kader, ki tudi sam namenja veliko energije za izpopolnjevanje v jezikovni stroki in poznavanju materije krovnega študija. Strokovni tuj jezik zahteva kontekst in slovnico ter bolj kot vse druge oblike jezika živi v sedanjosti.

Znanje vsakega tujega jezika človeku omogoči osebno rast, prikazuje novo dimenzijo življenja, odpira nove priložnosti ter pripomore k samozavesti. Vse to je še kako pomembno v profesionalnem življenju, kjer je izredno pomembno komuniciranje in s tem pridobivanje pravih informacij, še posebej v diplomatskih krogih.

Specifika diplomacije narekuje odlično znanje tujih jezikov. Moč diplomata leži v snovanju poznanstev in prijateljstev – in prav tu je jezik tisti, ki odpira vrata. Brez znanja jezika ostaneš daleč zadaj, škodiš sebi, predvsem pa z neznanjem jezika, za katerega se ocenjuje, da bi ga posameznik moral obvladati, smešiš državo. Brez znanja tujega strokovnega jezika ni kakovostne prihodnosti (pri čemer za diplomatsko službo izpostavljam prav znanje (zanemarjenega) francoskega jezika, ki ostaja lingua franca). 

Kako pomemben je francoski jezik za tkanje vezi označuje tudi anekdota, ki se mi je pripetila med službovanjem v Strasbourgu. Vedno živahen, samozavesten in hudomušen francoski veleposlanik pri Svetu Evrope je na dolgo in široko zagovarjal interese Francije, ki je bila tedaj obravnavana v okviru Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (European Commission against Racism and Intolerance -  ECRI). V svojem duhu je želel nekoliko zafrkljivo pokazati, da se ne strinja z navedbami omenjene komisije in dejal: "Comme ECRI a écrit…". In tej - danes že znameniti dikciji - se je iskreno nasmejala skoraj cela dvorana. Hitro se je videlo, kdo se zanaša na prevajalce, ki besedne igre niso mogli prevesti.

Znameniti Karel Veliki je svoj čas dejal: "Imeti drugi jezik je imeti drugo dušo." Poleg duše pa, dodajam, tudi neprecenljivo orodje za profesionalno rast.

Iza Tršar je trenutno zaposlena v Sektorju za človekove pravice na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Pred tem je službovala na Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice v Varšavi, Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu in v Sektorju za mednarodne organizacije MZZ. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov in magistrirala iz diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objavila je več publikacij v slovenskem in angleškem jeziku.