Kulturologija - kulturne in religijske študije

Kultura je človekovo primarno okolje. Zanjo je značilna izjemna kompleksnost, ki se v času intenzivne modernizacije, globalizacije in informatizacije le še povečuje. Posamezniki se posledično gibljemo v svetu zelo raznovrstnih simbolov, življenjskih stilov, popularno-kulturnih vsebin, religijskih pripadnosti, potrošniških izbir, umetniških izrazov in političnih stališč.

Pogram v okviru dveh modulov sestoji iz enega obveznega predmeta, treh izbirnih predmetov izbranega modula ter  enega predmeta, ki se izvaja na ostalih drugostopenjskih programih FDV. Podiplomski študijski modul Kulturnih študij poglablja tako splošno teoretsko in metodološko znanje študentov kot tudi njihovo poznavanje in globinsko razumevanje specifičnih sodobnih kulturoloških fenomenov in praks. Študijski modul Religijske študije pa bo izobrazil družboslovce, ki bodo sposobni analizirati kompleksne sodobne religijske procese in njihov pomen v in za sodobno družbo.

Kontakt


Skrbnik progama:
prof. dr. Peter Stanković

Osnovne informacije

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60

Program ima dva modula: Kulturne študije in Religijske študije. Študentje se ob vpisu odločijo za enega od modulov.
Strokovni naslov: magister/magistrica kulturologije (mag. kult.)

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: Kdor je končal ...

Predmetniki

1. letnik

Predmeti

Teorije kulture

 Pri predmetu Teorije kulture študenti  spoznajo najrelevantnejše teoretske okvire, ki omogočajo sistematično in dosledno mišljenje različnih plasti sodobnih kulturnih krajin. Ključni vsebinski poudarki, ki so pri predmetu obravnavani na presečišču analitičnih zanimanj filozofije, kulturologije, antropologije in sociologije, so novi marksizem in postmarksizem, postmodernizem, britanske kulturne študije, poststrukturalizem, transhumanizem in psihoanaliza.

  Popularna glasba

 V prvem sklopu predavanj bomo obravnavali kognitivne in kulturne dimenzije razumevanja glasbe. Obravnavali bomo tri pristope k raziskovanju popularne glasbe: da je popularna glasba stvar nižjih slojev (klasična sociološka razlaga), da produkcija in potrošnja popularne glasbe odražata zgolj preference posameznika (postmoderna teorija samoaktualizacije), medtem ko tretji razlagajo, da imajo višji sloji bolj pluralno in intenzivno glasbeno potrošno (teorija vsejedov in specialistov).

 Estetika in politika filma

 Estetika in politika filma uvaja študente v možnosti interpretacije in globinske analize filmov. Podmena pri predmetu je, da estetika ni avtonomna sfera pomenjanja, marveč je čvrsto vpeta v različne družbene in kulturne okvire, zaradi česar o filmih ne moremo govoriti na izolirani ravni obravnave njihovih stilističnih značilnosti. Najpomembnejši teoretski okviri, ki omogočajo razumevanje filma v širših kontekstih pomenjanja, so psihoanaliza, feminizem, poststrukturalizem in marksizem.

 Etnične študije in študije Balkana

 Balkanske študije so postale zaradi znanih dogodkov v zadnjih dvajsetih letih ena najbolj zanimivih in povpraševanih vsebin, ki se pojavljajo na visokošolskih in raziskovalnih institucijah. Povečini so zasnovane interdisciplinarno, torej kombinirajo pristope in metode različnih družboslovnih in humanističnih znanosti. Vsebina tega predmeta je osredotočena na bogato etnično, kulturno in versko dediščino Balkana, ki  je postal prizorišče spopadov različnih ideoloških in političnih projektov.

 Kulturne študije mode in oblačenja

 Preučevanje mode in oblačilnih praks v povezavi z družbenimi konteksti, zlasti v povezavi z vprašanjem razmerja med modo in modernostjo. Obleka kot simbolni kod, s katerim komuniciramo svoje identitetne identifikacije in aspiracije. Zgodovina oblačilnih kultur na Zahodu. Moda kot posel ter razmerje med modo in umetnostjo oziroma popularno kulturo.

  Ulične kulture

 Ulične kulture so bile dolgo zapostavljena oblika sodobne urbane kulturne produkcije oz. so imele status "nizke" kulture, celo vandalizma. Namen predmeta je reevaluacija takšnih pogledov in afirmiranje ulične kulture oz. uličnih kultur kot enakovrednih in enakopravnih kulturnih produkcij. Vsebina predmeta bo obsegala področja vizualne in performativne kulture, iger, urbanih subkultur, ulično modo in alternativne ter avtonomne prostore mest.

 Seksualne in spolne subkulture

 Predmet se bo osredotočal na analizo družbenih, kulturnih in političnih vidikov organizacije seksualnosti v sodobnih zahodnih družbah na primeru seksualnih in spolnih subkultur. Fokus je na eni strani na analizi  procesov političnega in družbenega hierarhiziranja ter njihovih posledic skozi privilegiranje določenih seksualnih praks in identitet ter stigmatiziranje drugih, na drugi strani pa poudarek na analizi politično in družbeno subverzivnih vidikov različnih subkultur.

 Kulture hrane in prehranjevanja

 Predmet iz interdisciplinarne perspektive kulturnih študij in antropologije študente uvaja v razumevanje kultur prehranjevanja, ki presega ozko nutricistično razsežnost hrane kot (zdravega) goriva za telo. Študentje tako spoznavajo pomembno vlogo prehranjevalnih in kulinaričnih praks v horizontu vsakdanjega življenja in kulturnega osmišljevanja sveta, ki segajo od ekspresivnih in estetskih momentov do konstrukcije nacionalnih in spolnih identitet ter razkazovanja družbenih statusov in hierarhij.

 Kulture in multikulturalizem

 Predmet bo vseboval konceptualne razjasnitve osnovnih kategorij in teoretskih razhajanj, analitične pojasnitve in kritičen vpogled v binarnost globalizacijskih procesov ter seznanjanje s kulturnimi/družbenimi razlikami in 'komunikacijskimi šumi' v sedanjosti. Prav tako se bo dotikal konkretnih praks (npr. sodnih idr.), ki se dotikajo problematike trka večinske in manjšinskih kulture ter vprašanja multikulturalizma.

 Religija in sodobna družba

 Predmet bo predstavil temeljne diskusije o religiji v sodobni družbi, pri čemer bo izhajal iz teorij religije in družbe, kot jih razvija religiologija. Izhodišče bodo klasične in sodobne teorije religije in družbe, religije in sekularizacije (in desekularizacije) ter religije in individualizacije, osredotočili pa se bomo na diskusije o religiji in državi, politiki, javni sferi, pravu, človekovih pravicah, medijih, izobraževanju itd.

 Islam in Zahod

 Cilji predmeta so informirati, predstaviti in analizirati načine stikov, sporazumevanj in sporov med evropskim in islamskim kolektivnim izkustvom, to pa s posebnim ozirom na razlike v srednjeveškem in modernem, tj. post-renesančnem kontekstu.

  Krščanstvo in Evropa

 Namen  predmeta je študentom predstaviti in analizirati vpliv krščanstva na evropsko zavest in idejo Evrope. Predmet se osredotoča na krščansko religiozno imaginacijo kot nosilni, čeprav ne edini, steber v arhitekturi ideje Evrope in evropske zavesti.

 Indijske religije

 Predmet izčrpneje predstavi nastanek in zgodovinski razvoj ter doktrinarno-ritualne razsežnosti hinduizma in budizma, v manjši meri pa tudi džainizma in sikhizma. V zadnjem delu se strnjeno osredotoči na kontekstualno analizo indijskih religij v sodobnih zahodnih družbah (tudi pri nas).

 Kognitivne študije religije

 V prvem sklopu predavanj nas bo zanimal sam status religijskega doživljanja v človeku na ravni telesa. V drugem sklopu nas bo zanimalo doživljanje religije v modernih industrijskih skupnostih. V tretjem sklopu predavanj bomo analizirali teoretske in empirične pristope k raziskovanju.

 Sodobni sekularizmi

 Seznanjanje z nereligioznimi evropskimi svetovnimi nazori, ideologijami, gibanji, organizacijami in njihovo dialektično povezanostjo z religijskimi pojavi. Proučevanje vrednotnega habitusa, pojmovanj smisla življenja  in življenjsko- stilnih vzorcev v sekularnih nazorih in ideologijah. 

  Judovske študije

 Predmet podaja temeljna znanja v akademskem polju judovskih študij po razporedu, ki je uveljavljen v svetu, hkrati pa vse prinešene tematike kontekstualizira s slovenskim judovstvom od zgodnjega srednjega veka pa vse do danes. Posebej izrisuje in problematizira odnos med slovensko državo, "slovenstvom" in slovenskimi Judi. Predmet v zaključku izrisuje perceptivne in interpretativne dileme predavanih tematik.

 Religije in nacionalizmi

 Predmet bo problematiziral nacionalizme kot verovanjske fenomene, pri čemer bo posebno pozornost namenil t.i. "vsakdanjemu nacionalizmu", zaradi katerega je ta pojav tudi v tretjem tisočletju močan integracijski dejavnik v sodobnem svetu.

 

 Katoliški koncepti družbene regulacije

 Na Slovenskem smo imeli pred drugo svetovno vojno opraviti s številnimi katoliškimi koncepti družbene regulacije, ki so bili med sabo večinoma izključujoči in tekmovalni, po ideološkopolitični usmeritvi pa vseh vrst, od zelo levičarskih do zelo desničarskih. Takrat (in vse do danes) je prevladal v katolicizmu pri nas prevladal oficialni koncept, ki ga zagovarjajo kleriki RKC, čeprav je najslabše prilagojen na modernizacijske pogoje.

Zakaj na program

Program Kulturologija – kulturne in religijske študije študente usposablja za analizo kompleksnih pojavov s področja kulture.

Zaposlitev in kariera

Magistri/-ice kulturologije so s svojim razumevanjem pojavov in procesov na področju kulture usposobljeni/-e za samostojno delo v različnih ustanovah in podjetjih, ki se neposredno ali posredno dotikajo kulture.

Katedra za kulturologijo

Ne kultura, kulture. Uživamo v pestrosti.