Komunikologija

Program ponuja intenziven enoletni študij širokega spektra sodobnih tematik v okviru komunikologije in medijskih študij. Študente spodbuja k multidiscplinarnemu ukvarjanju s sodobnimi teoretičnimi, konceptualnimi in empiričnimi trendi v raziskovanju medijev in komuniciranja.

Osnovne informacije

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60

Program ima dva modula: Komuniciranje in družba ter Medijske študije in popularna kultura. Študentje se ob vpisu odločijo za enega od modulov.
Strokovni naslov: magister/magistrica komunikologije (mag. kom.)

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: Kdor je končal...

Predmetniki

1. letnik

Predmeti

Obvezna predmeta: 

Medji, komuniciranje  in družba

Pri tem predmetu se bodo študentje ukvarjali s ključnimi teoretskimi in konceptualnimi problemi medijskih študij in komunikologije v kontekstu širše interdisciplinarne družboslovne perspektive. V prvem delu se bodo seznanili z intelektualno zgodovino medijskih študij in komunikologije ter z družbenim in kulturnim kontekstom nastanka sociologije medijev, komunikologije in  nazadnje medijskih študij. V drugem delu se bodo ukvarjali s ključnimi koncepti na katerih je utemeljena analiza medijskih in komunikacijskih fenomenov, da bi razumeli simbolno in kulturno moč medijev in proces medijitizacije v sodobnih družbah.   

Pri teoretski tematizaciji razvoja na področju medijske kulture bo predmet poskušal preseči ozkost mediacentričnih obravnav medijev in komuniciranja in umestil razumevanje sodobne medijske kulture v kontekst sprememb na področju vsakdanjega življenja, družbenih procesov,  institucij, popularne kulture, politike … da bi bolje razumeli prepletenost medijskih procesov in vsakdanjega življenja.  

 

Raziskovalni seminar

Študenti spoznajo značilnosti raziskovalnega procesa, ki temelji na refleksivnem metodološkem pristopu.

Pridobljeno znanje aplicirajo v praksi glede na izbrani raziskovalni problem.

 Izbirni predmeti modula Medijske študije in popularna kultura

Moda in mediji

Modna in medijska industrija sta dandanes tesno povezani. Pri predmetu se bomo ukvarjali z razumevanjem ambivalentnega položaja mode v navezavi na medijsko in popularno kulturo tako z vidika produkcije mode, potrošnikov mode (modna občinstva), modnih kritikov in še posebej medijskega ustvarjanja pomenov o modi. Ogledali si bomo, kako različne oblike medijskega komuniciranja vplivajo na razumevanje mode, na ustvarjanje modnih blagovnih znamk in na oblikovanje modnih okusov in identitet

Mesto in podoba

Mesto kot eden najspecifičnejših produktov človeške kulture je obravnavano hkrati kot fizična in simbolna »lokacija«, na kateri se artikulira odnos med posameznikom in družbo. Predmet tematizira mesto v vizualni kulturi, kjer nastopa v prvi vrsti kot eden njenih ključnih motivov, podob, hkrati pa predstavlja osrednjo lokacijo produkcije in potrošnje teh podob. Pri tem predmet teoretsko povezuje polje vizualne kulture, osebnih in kolektivnih identitet ter množičnega komuniciranja. Predmet se osredotoča na relacijo med idejami, ideologijami in podobami mesta v predmoderni, moderni in postmoderni vizualni kulturi s poudarkom na vizualnem komuniciranju (npr. film, fotografija, arhitektura, oglaševanje, fotoblogi, grafiti itd.).

Medijska kultura: produkcijski vidiki

Predmet kritično obravnava prakse medijske produkcije, promocije in distribucije ter razmerje med medijskimi in kulturnimi institucijami na eni strani ter posamezniki v medijski industriji na drugi. Vsebine izhajajo iz teze, da je za razumevanje popularne kulture, ki je v sodobnih družbah neločljivo povezana s kapitalističnim načinom produkcije, potrebno obravnavati politično-ekonomski kontekst njenega nastanka

Kulturna zgodovina elektronskih medijev

Predmet bo predstavil družbene, kulturne, ekonomske in tehnološke kontekste v zgodovinski perspektivi, v okviru katerih so se od 19. stoletja naprej razvijali elektronski mediji, od pojava telegrafa, telefona, radia, gramofona, filma, televizije do njihove konvergence prek interneta in do digitalizacije s pomočjo računalniške tehnologije. Poudarek bo na spoznavanju učinkov, ki so jih imele te prevladujoče oblike avdiovizualne kulture na sodobne družbe.

 Zgodovina branja

Predmet bo predstavil recepcije pisnih besedil od začetkov pisne kulture do sodobnosti. Združuje področje in metodološke principe literarne zgodovine in sociologije kulture in temeljna besedila svetovne kulturne zgodovine postavlja v zgodovinski in sodobni družbeni kontekst. Hkrati in v medsebojnem razmerju predstavlja pregleden prikaz zgodovine svetovne književnosti in različnih načinov teoretskih branj te književnosti.

 Resničnostna in dokumentarna televizija

Predmet obravnava zgodovinske, estetske, vizualne, politične, kulturne in ekonomske dimenzije resničnostne in dokumentarne televizije ter njene ekspanzije v zadnjih dveh desetletjih. S pomočjo ključnih konceptov, kot so realizem, resnica, objektivnost, subjektivnost, moč, pričevanje, zgodovina in vednost bomo naslovili epistemološka vprašanja, povezana z reprezentacijo realnosti v žanrih resničnostne in dokumentarne televizije. Proučevali bomo dokumentarne konvencije in njihov učinek ter njihovo uporabo tako v faktičnih kot fikcijskih žanrih. Skozi branja in oglede primerov bomo obravnavali razvoj žanra dokumentarnega filma in njegovih oblik od opazovalnega in refleksivnega do razlagalnega in sodobnih hibridnih oblik, obenem pa bomo vzeli pod drobnogled ključne formate resničnostne televizije.

 Fotografska naracija

Predmet razčlenjuje narativna sredstva, ki so (lahko) uporabljana za fotografsko upovedovanje na primeru treh fotografskih temeljnih žanrov in produkcijskih strategij – dokumentarne fotografije in fotožurnalizma, umetniške fotografske produkcije ter oglaševalske fotografije.

 Potrošna kultura, razred in spol

Potrošno kulturo bomo obravnavali kot zgodovinsko specifično ureditev produkcije, distribucije, doživljanja potreb in posredovanja/ustvarjanja teh potreb. Potrošno kulturo bomo historično umestili znotraj procesov družbene modernizacije, nato pa jo definirali kot kulturno prakso, ki ponuja nove načine oblikovanja osebnih, družbenih in političnih identitet, obenem pa nove načine komercialne kolonizacije posameznikove subjektivitete.

Študije urbanih kultur

Prek analize zgodovinskih, kulturnih, geografsko-morfološko in socialnih značilnosti mest bo posebna pozornost namenjena preučevanju vzrokov, ki bodisi generirajo ali pa zavirajo razvoj diferenciranih klasičnih značilnosti in vrednot tipičnih urbanih centralnosti. V okviru predmeta bodo predstavljeni različni primeri iz tujine, ki bodo aplicirani na kontekst Slovenije, kjer so procesi priseljevanja v mesta pogosto prepoznani kot izrazito socialni, ne pa tudi kot kulturni fenomen.

 Spektakel, ritual in mediji

Predmet bo predstavil teoretske pristope antropologije medijev in pri tem izhajal iz dveh temeljnih konceptov, rituala in spektakla, ki sta ključna za razumevanje medijev v sodobnosti in v historičnem prerezu. Komuniciranje bomo obravnavali kot ritualni fenomen in kot sredstvo za obstoj vsake človeške skupnosti, natančneje pa si bomo pogledali tudi zakonitosti delovanja sodobne spektakelske medijske kulture. Vsebinski poudarek bo na razumevanju odnosa med mediji in ljudmi – kaj mediji počnejo z ljudmi (strukturne spremembe družb, kultur in individuumov pod vplivom medijev) in kaj ljudje počnejo z mediji (klasične in neklasične oz. subverzivne rabe medijev, rabe medijev v prvem in tretjem svetu, diasporičnih in subalternih svetovih, mediji pri staroselskih ljudstvih in v modernih zahodnih družbah).

 

Alternativni mediji

Predmet se ukvarja s konceptualizacijo alternativnih medijev in z ugotavljanjem njihovega političnega potenciala za transformacijo sodobnih procesov mediatizacije. Alternativni mediji so teoretizirani kot medijske platforme, ki ponujajo možnosti za prakticiranje novega državljanstva v translokalni perspektivi. V tem kontekstu se proučevanje usmerja v kontrastiranje alternativnega medijskega delovanja s praksami mainstream medijske produkcije, pri čemer nas zanimajo možnosti za preseganje odvisno

 Etnografije rab novih medijev

Predmet postavlja nove medije v širši družbeni kontekst tistih, ki jih uporabljajo in onih, ki so z njeno uporabo povezani. Pri tem predpostavlja, da potrošnja tehnologij poteka znotraj diskurza, v katerem je tehnologija sama oblikovana, zato je usmerjen na zgodbe, ki jih pripovedujemo o objektih in skozi katere sporočamo pomene in ponujamo vrednote o tehnoloških objektih. S pomočjo etnografskih metod se predmet osredotoča na primerjavo različnih kulturnih kontekstov in rab novih medijev.

 Medijska kultura: produkcijski vidiki

Predmet kritično obravnava prakse medijske produkcije, promocije in distribucije ter razmerje med medijskimi in kulturnimi institucijami na eni strani ter posamezniki v medijski industriji na drugi. Vsebine izhajajo iz teze, da je za razumevanje popularne kulture, ki je v sodobnih družbah neločljivo povezana s kapitalističnim načinom produkcije, potrebno obravnavati politično-ekonomski kontekst njenega nastanka.

 Kritične teorije in analiza diskurza

Predmet se osredotoča na kritične teorije diskurza in kritično analizo diskurza. Študentje bodo osvojili temeljne teoretske pojme in pridobili širok aparat za aplikacije slednjih na analitično raven. Ukvarjali se bomo z različnimi teoretskimi izhodišči in empiričnimi pristopi analize javnih diskurzov, ki jih posredujejo in oblikujejo predvsem mediji. Pri predmetu bodo kritično obravnavani različni aktualni primeri, kot so nacionalizem, spol, migracija, sovražni govor itd.

 Medijska semiotika

Predmet obravnava medijsko semiotiko tako, da predstavi in poveže disciplini medijskih študij in semiotike. Nudi uvid v kompleksne procese tvorjenja pomena v medijskem sporočanju in omogoča analizo vsebine medijskih tekstov in diskurzov.

  

Izbirni predmeti modula Komuniciranje in družba 

Retorika javnih diskurzov

Predmet se prek sodobnih teorij javnosti, retorike in retorične kritike usmerja na analizo javnih diskurzov na področjih medijev, političnega komuniciranja, popularne kulture, korporativnega komuniciranja in civilnodružbenih gibanj. Povezuje klasično in sodobno retoriko z analizo diskurza v interdisciplinarnem kontekstu, v tem okviru pa obravnava teorije prepričevanja, (moralne) argumentacije, naracije, stilistike, diskurzivnih žanrov in konstrukcije družbenih reprezentacij in identitet. Povezava retorične kritike in analize diskurza ponuja orodje za analizo konkretnih primerkov medijskih, političnih, korporativnih in civilnodružbenih diskurzov. Analizira diskurzivno kooperacijo in konflikt v multikulturnih družbah globaliziranega sveta ter odpira vprašanje ali je mogoče racionalno soglasje glede temeljnih norm, ki regulirajo skupno življenje, ali pa je soglasje zgolj vsakokratni izid simbolnih bojev za retorično definicijo družbenega sveta

Mednarodno in interkulturno komuniciranje

Predmet analizira spremembe komuniciranja v sodobnih družbah globalizma in multikulturalizma. Mednarodno komuniciranje je obravnavano z gledišča več teoretičnih pristopov, zlasti kritične politične ekonomije, teorije svetovnih sistemov in teorije razvoja. Na podlagi pojmovanja javnosti bo pozornost posvečena razumevanju mednarodnega komuniciranja v obdobju povečevanja števila transnacionalnih akterjev in značilnosti političnega komuniciranja. Pri obravnavi interkulturnega komuniciranja predmet presoja odnose med večinskimi in manjšinskimi kulturami in ugotavlja variacije mono- in multikulturalizma teoretično in empirično. Vprašanje je, koliko interkulturacija pomeni udejanjanje policentrične kulture in spoštovanje kulturne različnosti oziroma koliko prinaša akulturacijo, kulturno adaptacijo in asimilacijo. Obravnavali bomo interkulturne stike v translokalni perspektivi z upoštevanjem različnih družbenih akterjev, njihove moči in motivacij in ugotavljali, kako se umeščajo v procese hierarhizacije kultur.

Medijska kultura: produkcijski vidiki

Predmet kritično obravnava prakse medijske produkcije, promocije in distribucije ter razmerje med medijskimi in kulturnimi institucijami na eni strani ter posamezniki v medijski industriji na drugi. Vsebine izhajajo iz teze, da je za razumevanje popularne kulture, ki je v sodobnih družbah neločljivo povezana s kapitalističnim načinom produkcije, potrebno obravnavati politično-ekonomski kontekst njenega nastanka

Novi mediji in družba

Predmet obravnava širok spekter teoretskih konceptov in sprememb na medijskem področju znotraj t.i. študijev novih medijev. Med ključne poudarke, ki so v ospredju razprav, spadajo: skupnosti, identitete in spletni prostori; globalizacija in nova družbena gibanja prek novih medijev; preobrazbe javnih diskurzov in politike na spletu; spremembe na področju medijske produkcije in potrošnje in novinarstva; spremembe v zasebni sferi, medgeneracijske, spolne in razredne stratifikacije.

Kultura javnosti

Predmet obravnava duhovno in materialno zgodovino javnosti, svobode izražanja in svobode tiska ter sodobne konceptualizacije javnosti kot nacionalnih in transnacionalnih družbenih pojavov in temeljnih kamnov demokracije v časovnem razdobju od racionalizma do sodobnosti. Osredotoča se na ključne ideje v posameznih obdobjih, ki so imele trajne posledice za duhovno kulturo, teoretska premišljevanja in tudi za praktična prizadevanja, usmerjena v zagotavljanje svobode človekovega komuniciranja.

Medosebno komuniciranje

Predmet poglobljeno analizira temeljne procese in fenomene, povezane z medosebnim komuniciranjem in medosebnimi odnosi. Glavni obravnavani vsebinski sklopi so: osrednji koncepti medosebnega komuniciranja, jezik in konstrukcija socialnih svetov, osrednji procesi medosebnega komuniciranja, strukturni vplivi na medosebno komuniciranje, ključne teorije medosebnega komuniciranja in odnosov, raziskovalni pristopi k medosebnemu komuniciranju, posebne teme.

Organizacijsko komuniciranje

Predmet predstavlja ključne vidike organizacijskega komuniciranja, vključno s komuniciranjem organizacije v družbenem okolju. Utemeljuje se v znanstveni disciplini organizacijskega komuniciranja. Večji del predmeta je posvečen komuniciranju v organizaciji, še posebej komuniciranju v funkciji upravljanja in vodenja. V tem okviru se navezuje tudi na korporativno komuniciranje in odnose z javnostmi.

Komunikacijska politika in demokracija

Predmet se ukvarja s komuniciranjem in mediji v povezavi z aktualnimi razpravami o demokraciji, kjer reprezentativno demokracijo nadomeščajo deliberativna, participativna, radikalna in druga pojmovanja, ki v ospredje postavljajo neposredno delovanje državljanov in državljank. Študij se posveča teorijam demokracije v povezavi s komunikacijskimi politikami s poudarkom na proučevanju participacije in javnega delovanja, kakor tudi z obravnavo vprašanj koncentracije in monopolizacije medijske krajine.

Javnomnenjske poizvedbe

Predmet obravnava nastanek in razvoj javnomnenjskih poizvedb kot oblike politične institucionalizacije javnega mnenja, njihove družbene posledice ter družbene, metodološke in teoretske predpostavke različnih konceptualizacij.

Komuniciranje, vedenje in družbene spremembe

Predmet se osredotoča na komunikacijske in psihološke fenomene, povezane z vedenjskimi in družbenimi spremembami, ki jih razumemo kot nenehne spontane ali namenske transformacijske procese v posamezni instituciji, skupnosti, družbi nasploh. Analizirali bomo participativne procese obravnavanja problemov (npr. deliberacija) in različne oblike kolektivnega delovanja, v katerih sodelujejo raznoliki deležniki z namenom, da dosežejo napredek pri obravnavanju teme, situacije ali problema, ki  jih vse zadeva. Osnovno teoretsko podlago nam predstavlja teorija transformativnega dialoga, tj. komunikacijski proces, ki uspe preobraziti odnos med ljudmi z antagonističnimi realnostmi v odnos, v katerem se diskurzivno konstruirajo skupne realnosti; posebej pa bomo obravnavali tematske sklope, kot so: psihološke značilnosti in oblikovanje stališč, predsodkov, ideologij, psihologijo skupinske dinamike, reševanja konfliktov in socialne identitete, psihologijo socialnega vplivanja, socialne moči, avtoritete in prepričevanja, psihologijo množic in socialnih gibanj itd.

 

Politična ekonomija medijev in telekomunikacij

Predmet obravnava štiri ključne politične in ekonomske vidike medijev in komuniciranja, ki razkrivajo njihovo vlogo in pomen za sodobno svetovno ekonomijo: mediji/komuniciranje kot blago, kot instrument moči, kot kritični impulz v lokalnem okolju in kot potencial oblikovanja skupnosti.

 

Politično komuniciranje in internet

Predmet zajema teorije političnega komuniciranja in odvisnost oblik politične participacije od medijskega konteksta. Skozi zgodovino medijskih praks obravnava tudi sodobno uporabo političnega komuniciranja v različnih družbenih institucijah: v političnih strankah, interesnih skupinah, v državi in parlamentu, v množičnih medijih, na internetu in v politični javnosti.

Zakaj na program

Modul Komuniciranje in družba postavlja komunikologijo v širši interdisciplinarni okvir družboslovja. Politično komuniciranje, organizacijsko komuniciranje,...

Zaposlitev in kariera

Program pri obeh modulih sestoji iz dveh obveznih in štirih izbirnih predmetov, ki si jih študentje izberejo iz ponudbe posameznega modula oz. izmed predmetov,...

Katedra za medijske in komunikacijske študije

Medijske in komunikacijske študije so interdisciplinarno študijsko področje, ki se pri analizi medijske kulture in komuniciranja naslanja tako na družboslovno kot na humanistično tradicijo....