Organizacija, vodenje in ljudje: Poti in stranpoti kadrovanja in odnosov v vojski in drugih organizacijah, Maja Garb (ur.), Založba FDV, Ljubljana, 2024.
Ljudje v organizacijah, zlasti tistih, v katerih opravljajo svoje delo, preživijo veliko časa, delu namenjajo veliko energije. Razmišljanje in iskanje informacij o različnih vidikih, v katerih se »srečajo« organizacija in ljudje, nam da širok nabor tematik in problemov – od zaposlitvenih in drugih kadrovskih postopkov do medosebnih konfliktov v organizaciji. Vse jih seveda povezuje vodenje. Ker pa smo obramboslovci, nas seveda še posebej zanimajo ti vidiki v vojaški organizaciji.
Pri predmetu Obrambni menedžment so študenti v študijskem letu 2020/21 po enotni metodologiji in kot zaokroženo vsebinsko celoto pripravili raziskovalne naloge s področja medosebnih odnosov, vodenja in drugih z ljudmi oziroma s kadrovanjem povezanih vidikov dela v organizacijah, vključno z vojsko. Nastali so odlični pisni izdelki, za katere sem menila, da je zaradi truda študentov avtorjev prav ter hkrati zaradi prispevka k organizacijski in obramboslovni vedi koristno, da jih objavimo v knjigi.
Že od svojih začetkov pedagoškega delovanja na Fakulteti za družbene vede UL tam nekje v sredini 90. let prejšnjega stoletja sem razmišljala o pripravi knjige s študentskimi izdelki. Izjemno sem zadovoljna, da mi in nam je - študentom in študentkam avtorjem/avtoricam in vsem vpletenim na Založbi FDV - to končno uspelo. Zahvaljujem se tudi FDV oziroma njenemu Skladu za razvoj, da je s finančnimi sredstvi omogočil izdajo knjige.
Knjiga je prosto dostopna. Vabljeni k branju!
https://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/knjige/organizacija-vodenje-in-ljudje
Maja Garb, v Ljubljani, 12. septembra 2024
* * *
Diktatura
Ker proučujem (tudi) vodenje v organizacijah in ker proučujem (tudi) politične sisteme, zlasti v povezavi z delovanjem vojske v različnih sistemih, naletim včasih na pojem diktature. Včasih pa tudi neposredno na kakšenega diktatorja ali diktatorko.
Fran https://fran.si/iskanje?View=1&Query=diktatura
diktatúra -e ž (ȗ)
1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura
// publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature
2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru
♦ diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929
diktatúra -e ž, pojm. (ȗ) uvesti ~o (samodrštvo); poud. težko prenašati njegovo ~o |oblastno, samovoljno ravnanje|
diktatúra -e ž
politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve
SINONIMI:
diktatorski režim, knj.izroč. diktatorstvo
diktatȗra – glej diktȋrati
diktatūra, f. die Dictatur.
Maja Garb, v Ljubljani, 12. in 19. junija 2024
* * *
Sindrom čebele matice
Za sindrom čebele matice (queen bee syndrome) sem prvič slišala na enem od zagovorov diplomskih del. Študentka je v diplomskem delu obravnavala tematiko žensk v oboroženih silah. V razpravi je ena od članic komisije, profesorica s področja sociologije in kadrovskega menedžmenta, omenila ta sindrom. Na pojav sem pozabila, neka konkretna okoliščina pa me je kasneje spomnila nanj. Skratka: sindrom čebele matice se pojavi, ko zaposlene na visokih položajih ali tiste z višjo avtoriteto svoje podrejene sodelavke obravnavajo drugače kot svoje moške kolege zgolj zaradi njihovega spola. To lahko ustvari stresno in neprijetno okolje za tiste, ki delajo pod šeficami ( https://www.peoplehum.com/glossary/queen-bee-syndrome ).
Zanimiv naslov: Ženske imajo pogosto težave s šeficami https://siol.net/novice/novice/zenske-imajo-pogosto-tezave-s-seficami-289312 - iz članka:
»Obnašanje žensk na delovnem mestu je v veliki meri odvisno od vzdušja, pa tudi od števila moških kolegov, je pokazala raziskava ameriškega združenja menedžerjev.
V raziskavi je 95 odstotkov žensk izjavilo, da so v svoji karieri imele težave z drugimi kolegicami oziroma šefico. Manj težav pri tradicionalno ženskih poklicih. Psihologi z univerze Leiden na Nizozemskem, ki so sodelovali pri raziskavi, so skušali pojasniti, zakaj ženske do drugih žensk izražajo nestrpnost na delovnem mestu. Prišli so do zaključka, da če je ženska zaposlena v poklicih, ki veljajo tradicionalno za ženska, obstaja manjša možnost, da bo imela težave s šefico. V poklicih, v katerih prevladujejo moški, pa je situacija povsem drugačna, obnašanje ženskih nadrejenih pa se spremeni.
Psihologi to opisujejo kot "sindrom čebele matice", ki je povezan s pomanjkanjem razumevanja in sočutja s kolegicami, medtem ko se moškim kolegom navadno popušča.«
Maja Garb, v Ljubljani, 17, januarja 2024
* * *
Dvajset let od uvedbe poklicne Slovenske vojske
STA video: Mineva dvajset let od ukinitve obveznega služenja vojaškega roka - https://video.sta.si/video/4185#14765
STA: Obvezno služenje vojaškega roka pred 20 leti zaznamoval padec števila nabornikov - https://www.sta.si/3209200/obvezno-sluzenje-vojaskega-roka-pred-20-leti-zaznamoval-padec-stevila-nabornikov
24ur.com: Zadnje tri generacije nabornikov niso videle notranjosti vojašnic - https://www.24ur.com/novice/slovenija/zadnje-tri-generacije-nabornikov-niso-videle-notranjosti-vojasnic.html
MMC: Mineva dvajset let od ukinitve obveznega služenja vojaškega roka - https://www.rtvslo.si/slovenija/mineva-dvajset-let-od-ukinitve-obveznega-sluzenja-vojaskega-roka/680043
-------
Ob desetletnici: MALEŠIČ, Marjan, GARB, Maja. A decade later : professionalization of the Slovenian Armed Forces. Nemzet és biztonság : biztonságpolitikai szemle. 2017, vol. 9, special iss., str. 32-41. ISSN 1789-5286. [COBISS.SI-ID 35516765]
2009: GARB, Maja. Poklicna Slovenska vojska 2002-2009. V: MALEŠIČ, Marjan (ur.). Mednarodne razsežnosti varnosti Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2010. Str. 281-301. Knjižna zbirka Varnostne študije. ISBN 978-961-235-398-8. [COBISS.SI-ID 29694045]
Maja Garb, v Ljubljani, 4. septembra 2023
* * *
Komuniciranje
Danes pa obramboslovka o komuniciranju.
komunicírati -am nedov. (ȋ)
1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se: komunicirajo vsak v svojem jeziku; gluhonema sta uspešno komunicirala s pomočjo dogovorjenih znakov / z njim se ni dalo več komunicirati / v vesoljskem centru komunicirajo s satelitom
2. publ. biti razumljiv, sprejemljiv: ta film slabo komunicira z gledalci
( https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=2&Query=komunicirati )
Nekaj mojih razmislekov:
Komuniciranje ima dva obvezna elementa – poleg govorjenja tudi poslušanje. Poslušanje pa seveda ni tudi slišanje. Uspešna komunikacija bo torej poleg govorjenja vsebovala tudi slišanje.
Komunikacija je tudi večvrstna. Nekateri ljudje so bolj vešči verbalne, drugi pisne, tretji obojega, četrti nobene na visokem nivoju.
Komunikacije mora biti ravno prav – ne preveč in ne premalo.
Vsiljevanje svojih stališč ni komuniciranje. Je vsiljevanje stališč.
V procesih osebnostne rasti včasih rečejo, da se je treba naučiti reči NE. Ampak ali ni osebnostna rast tudi to, da se nekateri drugi ljudje naučijo, da je treba izrečeni NE tudi slišati in upoštevati? Prav tako, kot je treba slišati tudi želje (in veselje in žalosti in težave) osebe, ki je govorjenja in nastopanja in izražanja svojih stališč manj vešča.
In za konec mi še pojasnite, prosim, komuniciranja vseh oblik in vrst vešči ljudje: Kako bi sploh lahko užalil človeka, če mu rečeš, da te je s svojim ravnanjem prizadel?
Maja Garb, v Ljubljani, 11. maja 2023
* * *
Leto vojne v Ukrajini
Dober prispevek oziroma analiza. Izraža tudi moje razmisleke in pomisleke o dogajanjih, vzrokih, posledicah in rešitvah. https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-ukrajini/kapitulacija-ene-od-strani-ni-verjetna-razen-same-ideje-o-miru-poti-do-njega-se-ni-videti/659215 . Pohvala avtorici in sogovornikom.
Maja Garb, v Ljubljani, 26. februarja 2023
* * *
Organizacija ter toksičnost, laganje in manipulacija
Pogosto se sprašujem, kaj neko delovno okolje naredi toksično - https://svetkapitala.delo.si/b2b/kateri-so-znaki-ki-kazejo-na-to-da-je-delovno-okolje-toksicno/ . Toksičnost je pogosto omenjana značilnost sodobnih organizacij, tudi sodobnega vodenja, zlasti je problematična zato, ker je toksično delovno ozračje zelo težko spremeniti. Pošten in načelen vodja (seveda netoksičen vodja) je zagotovo prva stopnica, kaj pa ostalo?
Poštenost in pravičnost v medsebojnih odnosih na vseh ravneh sta najboljša pot v zdravo in spodbudno delovno okolje, nezaupanje, ki ga ustvarjata laganje (morda celo kultura laži) in manipulacija, pa pot v toksično. Kako se upreti lažnivcu? Kako se rešiti pred lažnivcem in posledicami laganja za okolje in nenazadnje za prizadete posameznike?
Nekaj malega o laganju v delovnem okolju: https://psihologijadela.com/2015/11/04/laganje-v-sluzbi/
Še osebni spomin na študijska leta na FDV: pri vajah enega od predmetov v prvem letniku študija je profesor pozval prostovoljca, da preštudira, kaj je manipulacija, ter nam ta pojav predstavi. V predstavitvi smo slišali zanimive stvari (kaj pa lahko mladostnik ve o manipulaciji, zato je bilo marsikaj novega), v nadaljevanju smo o vsem skupaj s profesorjem še razpravljali. Učna ura je bila koristna, vendar šele v zadnjem času razumem, da ni bila slučajna. Omenjeni profesor je bil zame eden najboljših profesorjev na fakulteti. Njegova kariera, glede katere nam je enkrat tudi malce potožil, še posebej priča, da je vedel o čem govori, ko je govoril o manipulaciji in njenih posledicah. Profesor je že dolgo mrtev, (lep) spomin nanj pa je vedno bolj živ.
Poučno o manipulaciji: https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/672/543
Uporabno - https://n1info.si/poglobljeno/hodite-v-sluzbo-s-cmokom-v-grlu/
Maja Garb, v Ljubljani, 24. in 30. januarja 2023
* * *
Tro tro tro bum bum pisk pisk
Kot ljubiteljica Orkestra Slovenske vojske seveda moram prilepiti povezavo do brošure ob njihovi 25-letnici (v angleščini; 2022) https://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=1301&lang=slv
Maja Garb, v Ljubljani, 15. decembra 2022
* * *
Beseda leta
Različne besede leta so vedno zanimiv pogled na družbo in dogajanja v njej. Letošnja Merriam-Websterjeva beseda leta je "gaslighting". Pojav, ob katerem me kar zmrazi. Na žalost se takšne vrste psihološke manipulacije nekateri dejansko poslužujejo. Da uničijo človeka. Bodisi ker jim stoji na poti ali pa kar tako, za zabavo, ker pač lahko.
Se veselim slovenske besede leta; znana naj bi bila v januarju.
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/merriam-websterjeva-beseda-leta-je-gaslighting-vrsta-psiholoske-manipulacije-in-zavajanja/649082
Slovenska beseda leta 2022 pa je gasilec. https://www.24ur.com/novice/slovenija/beseda-leta-2022-je-gasilec-kretnja-pa-vse-je-v-nasih-rokah.html
Maja Garb, v Ljubljani, 29. novembra 2022 in 20. januarja 2023
* * *
Trideset let članstva Slovenije v Mednarodnem svetu za vojaški šport - CISM 1992-2022
Ob 30-letnici so v Slovenski vojski pripravili brošuro z naslovom Trideset let članstva Slovenije v CISM 1992-2022 (avtorji in ostali sodelujoči: Igor Primc, Jure Velepec, Matjaž Bizjak, Roman, Karun, Rajko Petek, David Rihtarič, Maja Sajovic, Suzana Tkavc, Bruno Toič) - https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44ZJ32J1/88620907-7639-48cc-980e-d4971191d05f/PDF
Ob tem sem se spomnila odlične diplomske naloge Mitje Hajdinjaka še na nekdanjem predbolonjskem programu obramboslovja (2007) z naslovom Vloga športa v oboroženih silah 21. stoletja (študija primera CISM-a) http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Hajdinjak-Mitja.PDF
Maja Garb, v Ljubljani, 22. septembra 2022
* * *
O verodostojnosti in integriteti
Če človek širi izmišljotine in laži o drugi(h) osebi(ah), so morda tudi njegove znanstvene in strokovne ugotovitve izmišljotine in laži.
- verodostojnost https://fran.si/iskanje?View=1&Query=verodostojnost
- integritéta https://fran.si/iskanje?View=1&Query=integriteta
Maja Garb, v Ljubljani, 1. septembra 2022
* * *
Mihail Gorbačov (1931-2022)
Nekonvencionalen politik. Politik mojih študentskih let. Politik enega zgodovinsko prelomnih obdobij (dolga leta, še sedaj se kdaj primeri, smo članke o varnostnih razmerah začenjali s »S koncem hladne vojne /.../«).
Ob njegovi smrti včeraj, 30. avgusta 2022, sem se vprašala, kakšno je bilo njegovo stališče do trenutne vojne v Ukrajini. Nekaj odgovora sem našla v prispevku BBC-ja https://www.bbc.com/news/world-europe-62735271
Maja Garb, v Ljubljani, 31. avgusta 2022
* * *
Nevidnost
Zakaj so nekateri ljudje nevidni? Zakaj se jih ne upošteva? Zakaj se jih ne sliši, ne vidi? Ne smejo imeti želja. Ne smejo imeti potreb. Nimajo pravic. Ne smejo imeti uspehov. Ne smejo imeti neuspehov. Ne smejo čutiti. Ne smejo biti racionalni. Ne smejo biti. Jih ni. Če opozorijo na nevidnost, so videni in slišani še manj.
Hitro jutranje brskanje po svetovnem spletu nam pokaže nekaj zanimivih objav:
Morda bi se pa morali le drugače vprašati – zakaj nekateri ljudje ne vidijo nekaterih drugih ljudi? Kdo so ljudje, ki delajo druge ljudi nevidne in zakaj so taki? Zakaj družba dela določene ljudi ali skupine ljudi nevidne?
Verjetno je res vse zgolj in samo v perspektivah.
Vsekakor pa je nevidnost zanimiv družbeni in osebnostni fenomen.
Maja Garb, v Ljubljani, 9. junija 2022
* * *
Utrinek
V službi ne potrebujem prijateljev. V službi potrebujem (in pričakujem) dobre sodelavce.
(Ljubljana, 7. marec 2022)
Tudi na https://www.linkedin.com/in/maja-garb-3002837b/recent-activity/
Maja Garb, v Ljubljani, 7. junija 2022
* * *
Ob dogajanjih v Ukrajini
…sem se spomnila na knjigo Smiljana Rozmana Čudežni pisalni strojček. V otroštvu in še kasneje sem jo prebrala vsaj desetkrat. Ta trenutek bi jo morali brati t.i. svetovni voditelji vseh nacionalnosti in političnih barv.
https://www.goodreads.com/book/show/38591751-ude-ni-pisalni-stroj-ek
Lahko tudi »le« poslušate https://www.youtube.com/watch?v=M78axZCJ-D8
Maja Garb, v Ljubljani, 2. marca 2022
* * *
Nevidna vojna
The Invisible War, 2012 (ZDA)
https://www.youtube.com/watch?v=7t89iQ_Ykw8
Dokumentarec sem si ogledala šele danes. Deset let po nastanku. Videti bi ga moral vsak pripadnik in vsaka pripadnica oboroženih sil na vseh hierarhičnih ravneh. In vsak svetovalec oziroma svetovalka za zadeve spola v vojski. In vsak psiholog oziroma psihologinja. In še mnogi drugi.
Maja Garb, v Ljubljani, 3. februarja 2022
* * *
Prevare namesto časti 2.
Da, tudi na področju izobraževanja častnikov so v Centru vojaških šol izvedli enak slepilni manever kot pa pri ustanavljanju Višje strokovne šole za podčastnike (glej temo Prevare namesto časti z dne 11. aprila 2021). Manever ustanovitve medresorske skupine in njene zlorabe za uveljavitev nečesa, kar ne zdrži nobene strokovne presoje. Ampak seveda, v vojski izobrazba in znanje nista pomembna, tam štejejo le karierne stopničke in plača. Kako neskončno prav ima Thomas E. Ricks (knjiga The Generals: American Military Command from World War II to Today - https://www.amazon.co.uk/Generals-American-Military-Command-World/dp/0143124099?asin=0143124099&revisionId=&format=4&depth=1 ), ko je zgrožen nad neizobraženostjo in vedno slabšo kompetentnostjo sodobnih ameriških generalov.
Slovenija se je v 90. letih prejšnjega stoletja odločila, da ne bo ustanavljala posebnih vojaških šol, ampak se bo za vojake (srednja šola), podčastnike (najmanj srednja šola) in častnike (visoka univerzitetna izobrazba, kasneje se je znižala na le visoko strokovno, kar je bila sicer rešitev v stiski, a se ne bi smela zapisati v zakon in je tako bila to velika napaka) uporabljala predhodno pridobljena civilna izobrazba, vojaško znanje in veščine jim bodo pa dali v vojski. Zaradi potrebne širine znanj se ni zamejevalo, iz katerih programov je omogočen vstop v vojsko. Veljala je vsakršna civilno pridobljena predizobrazba. Seveda pa je bilo nato potrebno došolanje iz vojaških vsebin v notranjem sistemu izobraževanja in usposabljanja v Slovenski vojski (uporablja se kratica VIU), v tem letu dni se lahko tudi vzpostavi primerna notranja povezanost. Za majhne vojske je to idealna rešitev. Tudi kolegi iz tujine so Sloveniji čestitali za takšen način pridobivanja častnikov, saj so sami ugotavljali, kako na njihovih zgolj vojaških akademijah izobraženi častniki nimajo potrebne širine za sodobno kompleksno varnostno okolje. Poleg tega praviloma države ne priznavajo zgolj vojaške izobrazbe kot primerne in dovolj za izobrazbeni naziv, zato so se te tradicionalne vojaške akademije morale »pociviliti« in začeti podeljevati nazive s področja politologije, mednarodnih odnosov in varnostnih študij ali kakšnih tehničnih oz. naravoslovnih smeri. Ta težava je v Sloveniji torej odpadla. Sedaj pa s presenečenjem ugotavljamo, da se je nekdo spomnil na točno to preživeto obliko izobraževanja častnikov in tudi podčastnikov. Kje so razlogi? Prvič verjetno v tem, da Slovenska vojska z lastnimi kadri sploh nikoli ni uspela razviti vojaških ved in primernega vojaškega znanja, pa čeprav jih pri tem nikoli ni nihče oviral. So pa prevzemali nekatere splošnejše vsebine, ki smo jih razvili na obramboslovju. Drugič pa so razlogi verjetno tudi v tem, da je v Slovenski vojski, tako na podčastniških kot častniških mestih, veliko ljudi, ki nikoli niso šli po redni karierni poti preko vseh potrebnih izobraževanj, ampak so se za njih vedno iskali neki hitri tečaji. Sedaj se, kot ugotavljamo s kolegi na katedri, skuša uvesti neka rešitev, ko bi se vsi ti »šnelkurzi« začeli priznavati kot javno pridobljena izobrazba. Na začetku razvoja Slovenske vojske je takšen pristop še bil razumljiv (ko je bilo treba razvijati slovensko vojsko iz nekih prejšnjih neprofesionalnih oblik oboroženih sil), sedaj bi se pa že morala uveljaviti jasna karierna pot – ločeno za vojake, podčastniški steber in častniški steber. V Slovenski vojski pa so šli ravno obratno pot – karierno pot so zastavili kot enotno pot od vojaka do visokega častnika. Me ne čudi več, da se naši diplomanti (diplomanti obramboslovja), pa niti drugi (zlasti ne takšni s tehničnimi in naravoslovnimi izobrazbami) niti nočejo več zaposliti kot častniki, saj je očitno tam prevladal antiintelektualizem; pravo znanje in želja po korektnem vojaškem delu in korektni vojaški karieri očitno nista več pomembna.
Zaradi velike kompleksnosti okolja, nalog vojske in groženj je potrebno v vojski vedno več raznolikih znanj, ki jih je možno pridobiti samo v različnih civilnih programih (ali pa v zelo razvejanem sistemu vojaškega šolstva, kjer se študira po različnih programih, vojaški del vseh teh programov pa je v glavnem osredotočen na urjenje in ostale vojaške veščine). V veliki državi z veliko vojsko in bogatimi viri (v mislih imam ZDA) imajo sistem specializiranega znanja. A tudi njim to včasih povzroča težave. Imajo odličnega specialista za vodenje majhne vojaške enote v boju v urbanem okolju, na primer, a ko se je treba pogovarjati z ljudmi, morajo priti na pomoč psihologi, sociologi in antropologi (program »Human Terrain System«). Tega se majhne vojske preprosto ne morejo iti, raznovrstnost znanj in usposobljenosti pa se seveda tudi izkaže kot primerjalna prednost v sodobnih operacijah. Seveda je pa potrebno tudi dobro vojaško znanje in dobra vojaška usposobljenost, za kar pa bi morali skrbeti v Slovenski vojski sami. Pri tem jim na Katedri za obramboslovje že dolgo skušamo pomagati. Razvili in celo izvajali smo vrsto »hibridnih« oblik izobraževanja, kjer so splošnejše varnostne in obrambne vsebine študenti pridobivali na naših programih (dodiplomskih, specialističnih, magistrskih, v preteklosti smo celo začeli pogovore o skupnem doktorskem programu), vojaške vsebine (teoretične in praktične pa v okviru Centra vojaških šol oziroma v nekem obdobju v okviru Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje). A vsi ti programi so bili s strani Ministrstva za obrambo oziroma Slovenske vojske vedno ukinjeni. S kolegi se že dolgo sprašujemo, zakaj. In zakaj nobeden teh programov ni bil nikoli sistematično uveden v Slovensko vojsko, temveč so se z njimi ukvarjali le posamezni entuziasti v Slovenski vojski dokler niso obupali skupaj z ukinitvijo teh programov vred. In kljub temu smo bili na Katedri za obramboslovje tudi nedavno še vedno pripravljeni sodelovati s Slovensko vojsko. Tako smo bili člani medresorske delovne skupine in nekaterih delovnih podskupin te skupine (sklep za to skupino in podskupine je bil prvotno izdan v letu 2016) in smo želeli delati na zamislih in rešitvah izobraževanja podčastnikov in častnikov Slovenske vojske. Veste, kaj se je zgodilo? Ničesar nismo delali skupaj, nobene študije (no, na Katedri za obramboslovje smo naredili in ponudili dva koncepta, kako bi lahko pomagali pri izobraževanju častnikov, pa sta bila oba neupoštevana), ampak smo bili zunanji člani ves čas le prepričevani, da sprejmemo že oblikovan koncept vojaških šol za podčastnike in častnike. Pri konstituiranju Višje šole za podčastnike se je šlo celo tako daleč, da se je zaobšla Medresorska skupina in se je v resnici nesprejet predlog posredoval s Centra vojaških vodstvu ministrstva in Slovenske vojske. In šola se je ustanovila. Leta 2020 je bila ustanovljena nova medresorska skupina in je bila zlorabljena podoben način kot medresorska skupina in njene delovne podskupine iz leta 2016. Zakaj so Slovenski vojski dovoljene takšne prevare???
V letih 2006 in 2007 je bila na Univerzi na Primorskem narejena študija z naslovom Model terciarnega izobraževanja za vojsko, kjer so predstavljeni tudi možnost in postopki ustanovitve lastnega visokošolskega zavoda Slovenske vojske oziroma akreditacija vojaškega programa v visokem šolstvu. Ideja ustanovitve vojaške akademije se je v Sloveniji sicer pojavila že prej (že konec 90. let), a s to študijo so določeni posamezniki v Slovenski vojski dobili gradivo, s katerim se srečujemo vsakih nekaj let od takrat dalje, ko se poskuša na bolj ali manj spodobne načine uresničiti zgolj in samo to idejo, ne glede na vse ostale argumente za in proti ter ne glede na vsa sodelovanja drugih izobraževalnih institucij pri reševanju problematike izobraževanja (pod)častnikov v Sloveniji. Ves ostali trud, vse druge ideje, so spregledane. Člani Centra vojaških šol in nekateri slušatelji programov na tem centru objavljajo članke in zaključna dela, ki napeljujejo na ustanovitev lastnega zavoda, v teh delih pa običajno ne upoštevajo (citirajo) nobenih strokovnoznanstvenih del o problemu izobraževanja vojaškega osebja. S sodelavci smo jih napisali kar nekaj, veliko avtorjev pa seveda prihaja iz drugih držav. In, zanimivo, v teh tujih delih so znanje, izobraženost, izpolnjevanje akademskih kriterijev pogosto izpostavljeni kot pomanjkljivost izobraževanja častnikov in celo kot pomanjkljivost vojaškega učiteljskega kadra (npr. že večkrat omenjeno delo Joan Johnson-Freese Educating America's Military (London: Routledge, 2013) - https://www.routledge.com/Educating-Americas-Military/Johnson-Freese/p/book/9780415634991 ).
Kako je sedaj s pridobivanjem in izobraževanjem podčastnikov in častnikov Slovenske vojske?
Podčastniki se imenujejo iz vrst vojakov, ki imajo opravljeno srednjo šolo, morajo pa opraviti Šolo za podčastnike, ki se izvaja v Slovenski vojski. Če nato opravijo še višješolsko izobraževanje, so lahko napredovani v višje podčastniške čine. Častniki morajo imeti zaključeno fakulteto (sprva je bil predpisan univerzitetni program, kasneje je bil pogoj izobrazbe znižan na visoko strokovno šolo), katerokoli, nato gredo najprej na opravljanje temeljnega vojaškega usposabljanja (tisti, ki ga še niso opravili v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka ali drugače – nekoč je zato veljala tudi opravljena vojaška praksa na vojaškem modulu študija Obramboslovja), nato pa gredo na približno enoletno Šolo za častnike v Slovenski vojski (na Centru vojaških šol), v katero je vključeno tudi stažiranje v enotah Slovenske vojske. Vsi morajo nato v toku kariere (pogoj za povišanje v činu) skozi določena vojaškostrokovna izobraževanja. Kar je seveda dobro. Imajo pa občutek, da ni prav, da ta notranja izobraževanja ničesar ne doprinesejo k ravni njihove formalne izobrazbe. Takšne razlage me čudijo, saj smo tudi v drugih službah zavezani k dodatnim izobraževanjem in izpolnjevanjem pogojev za »notranje napredovanje« (v plačnih razredih in poimenovanjih v nazivih, poleg tega zaposlenim v vojski vojaška izobraževanja štejejo namesto strokovnega izpita). Znanje, izkušnje in odgovornost se v vojski pač izkazujejo s činom. In ravno to je tisto formalno napredovanje, ki ga dobijo z dodatnim šolanjem.
Moteče pri imenovanjih v častniški čin je tudi to, da se ga v svoji karieri prevečkrat poslužujejo podčastniki. Vsaka vojska potrebuje dober podčastniški steber (izkušen, izobražen, usposobljen), saj podčastniki opravljajo pomembno delo. A za Slovensko vojsko se zdi, da je podčastništvo le prehodna stopnja do bolje plačanih in domnevno bolj uglednih častniških mest. Tudi visoka povprečna starost ob imenovanju v prvi častniški čin je verjetno posledica predvsem tega prehoda. Razumljivo je, da se sprejmejo v častniške vrste tudi podčastniki, kadar se izjemno dokažejo in ki kažejo morda celo boljše kompetence za delo častnika kot pa podčastnika, a v preteklosti so na selekciji za Šolo za častnike obstajale celo kvote, koliko bo na to šolo sprejetih kandidatov iz podčastniških vrst in koliko ostalih. Zato so bili zainteresirani in kakovostni kandidati iz civilnih vrst zavrnjeni. Popolnoma zgrešena kadrovska politika, ki ima verjetno za posledico to, da danes le še redki univerzitetno izobraženi diplomanti in diplomantke želijo na Šolo za častnike.
V vojaških vrstah je tudi precej vojaških uslužbencev. Gre za naziv za različne strokovnjake, ki nimajo poveljniških odgovornosti (in lahko napredujejo v okviru nazivov v stebru vojaških uslužbencev), ki pa so ga nekateri podčastniki in častniki v preteklosti izrabili za to, da so se izognili nadaljnjim vojaškim izobraževanjem, potrebnim za napredovanje v vojaški hierarhiji (so prestopili iz naziva podčastnik ali častnik v naziv vojaški uslužbenec). Tudi ta možnost prestopa je ena večjih preteklih kadrovskih napak Slovenske vojske.
Torej, kadrovske napake se nadaljujejo. Preko akreditacije ozkih vojaških programov kot zadostnih za znanje visokih častnikov. Pot ozke vojaške izobrazbe se bo Slovenski vojski zelo maščevala. Na žalost se ne bo maščevala samo njim, ampak celotni naši državi, celotni naši družbi. In za to bodočo katastrofo so se potrudili celo tako zelo, da so se posluževali prevar, zlorabe, ignorance.
Ne, res ne bi smeli imeti takšne vojske.
GARB, Maja. (Spet) po poti kakovostnega nazadovanja? : izobraževanje v Slovenski vojski. Revija obramba. feb. 2022, letn. 54, [št. 2], str. 4-6, fotogr. ISSN 0353-9628. [COBISS.SI-ID 96523779]
https://www.obramba.com/spletna-prodaja/revija-obramba/revija-obramba-letnik-2022/revija-obramba-februar-2022/
Maja Garb, v Ljubljani, 16., 20. in 21. decembra 2021 ter 11. februarja 2022
* * *
Irak
Odličen dokumentarec v dveh delih Kako so uničili Irak, francoska dokumentarna serija (IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet)
1. del https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174820541?s=tv
2. del https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174822575?s=tv
(oddaji si je v arhivu mogoče ogledati 30 dni po predvajanju na TV Slovenija)
Maja Garb, v Ljubljani, 17. novembra 2021
* * *
Malce reklame ne škodi …
Prispevek na mmc z dne 13. septembra 2021 »Zanimanje za prostovoljno služenje vojaškega roka narašča«
https://www.rtvslo.si/slovenija/zanimanje-za-prostovoljno-sluzenje-vojaskega-roka-narasca/593878
Lepo, da lahko javno nastopijo tudi prostovoljci na služenju vojaškega roka.
Maja Garb, v Ljubljani, 14. septembra 2021
* * *
ERGOMAS in ISA RC01 2021
Kriza Covid-19 je močno vplivala tudi na ustaljeno mednarodno akademsko (so)delovanje. Tako smo se odpovedali vmesni konferenci Raziskovalnega odbora o oboroženih silah in reševanju konfliktov Mednarodnega sociološkega združenja (ISA RC01), ki bi moral biti julija 2020 v Stellenboshu v Južnoafriški republiki, načrtovano bienalno konferenco Evropske raziskovalne skupine o vojski in družbi (ERGOMAS) v Tartuju v Estoniji julija 2021 pa smo izvedli hibridno in združeno z ISA RC01. Kar nekaj, predvsem evropskih kolegov, je uspelo odpotovati na konferenco v Tartu, še številčnejši smo na konferenci sodelovali preko videokonferenčnega sistema Worksup. Predstavitve so bile seveda vsebinsko raznovrstne in izjemno zanimive (večina predstavitev je dostopna v obliki posnetkov na https://www.youtube.com/playlist?list=PLMDEPjpX1Jtdl0355GSCn27pKVEMis_oP ), zanimiva izkušnja pa je bilo tudi hibridno »konferenčevanje«. Sicer veseli, da se vendarle vidimo in slišimo, pa smo sodelujoči vseeno pogrešali neposredna osebna srečanja in sproščene pogovore v odmorih in na izletih.
Na konferenci sem vodila dva panela delovne skupine Civilni nadzor nad oboroženimi silami, nastopila pa s prispevkom z naslovom Military and Politics: Politicization Still or Again? Povzetek prispevka: The western societies are based (also) on civilian control of the armed forces. The principle has some adjustments across the countries (and political cultures), but the basic norms are clear. The fears of military coup are still present, however the coups are the reality today mostly in non-western world. What about the opposite process – an interference of politics in the military? When I wrote the master thesis on politicization of the military in the middle of 90s of the previous century (Garb, 1996), it turned out that the politicization of the military can be defined as process of forced and externally controlled interference of military in the politics or merging military and the politics. It is actually a passive process from the military point of view and active from the point of view of the political actors. Can we see this process in the western societies even today? Can we see it in Slovenia? The paper will present some cases through the lenses of the concept of politicization. Posnetek nastopa je dostopen na https://www.youtube.com/watch?v=ccA-AHgFl1o&list=PLMDEPjpX1Jtdl0355GSCn27pKVEMis_oP&index=39 .
Maja Garb, v Ljubljani, 20. avgusta 2021
* * *
Magawa
https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/podgana-ki-je-kambodzanom-resila-zivljenja-se-upokojuje/583165
https://www.bbc.com/news/world-54284952
In potem tudi https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/poslovila-se-je-junaska-podgana-magawa-izurjena-za-iskanje-min/608259
Maja Garb, V ljubljani, 7. junija 2021 in 12. januarja 2022
* * *
Komolčarstvo
komólčarstvo -a [u̯č] s (ọ̑) slabš. lastnost, značilnost komolčarskega človeka: očitali so mu komolčarstvo in ambicioznost / boj proti komolčarstvu (Fran > SSKJ; https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=komol%C4%8Darstvo )
komólčar -ja [u̯č] m (ọ̑) slabš. kdor se brezobzirno bori, si prizadeva za hitro uveljavitev, uspeh: to so sami ciniki in komolčarji / postal je komolčar (Fran > SSKJ; https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=komol%C4%8Dar )
komólčarski -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolčarje: komolčarska bitka / komolčarski človek (Fran > SSKJ; https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=komol%C4%8Darski )
Maja Garb, v Ljubljani, 25. maja 2021
* * *
Prevare namesto časti
Novinarji (hvala vam, da opravljate nadzorstveno vlogo) so me opozorili na predlog sprememb Zakona o vojaški dolžnosti. Predlogi se nanašajo na nekaj manjših popravkov, v glavnem poviševanje starosti za opravljanje različnih oblik vojaške službe, kar lahko povežemo s težnjami za povečanje kadrovskega bazena kandidatov za Slovensko vojsko. Tako pojasnjujejo predlog sprememb zakona tudi predlagatelji. A potem v sklopu teh sprememb naletimo na bistvo – spremembo pogojev, pod katerimi bi se znova uvedlo obvezno služenje vojaškega roka. Pomembno nacionalno-varnostno vprašanje, ki naj se ureja v nekem »podrejenem zakonu«. Ste resni, predlagatelji? O, seveda ste resni. Zavajanje in prevare so resna zadeva. Z njimi se da marsikaj doseči. V skupnosti, kjer 99 ljudi dela korektno, pošteno, se dogovarja in usklajuje, analizira situacije in možnosti ter išče najboljše rešitve za vse, lahko tisti eden, ki zaobide vse te mehanizme, z zavajanjem in prevarami doseže fenomenalne rezultate. Seveda ti rezultati koristijo le njemu, skupnost se pa sesuje in ji sploh ni jasno, kaj se jim je zgodilo. Poznano tako iz sistemskih dogajanj kot bolj osebnih izkušenj. Na tak način bi predlagatelji sprememb zakona (v resnici najbrž le kakšen spolitiziran med njimi, ne pa cela institucija) radi dosegli kaos v družbi (s stalno razglasitvijo nevarnosti) in ponovno uvedbo obveznega služenja v takih kaotičnih in hudo nevarnih razmerah (res nevarnih, a ne zaradi zunanje ogroženosti, na katero se naj odziva vojska).
Povezave:
Podobno »packarijo« si je naš obrambni sistem dovolil z ustanovitvijo višje vojaške strokovne šole, kjer naj bi se izobraževali podčastniki Slovenske vojske (
https://www.gov.si/novice/2019-10-23-v-studijskem-letu-202122-bo-s-studijem-zacela-prva-generacija-studentov-visje-vojaske-strokovne-sole/ ;
https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/generalstab-slovenske-vojske/o-generalstabu-slovenske-vojske/center-vojaskih-sol/visja-vojaska-strokovna-sola/ ). Delovna skupina za pripravo sistema izobraževanja podčastnikov se je dogovorila za neko rešitev (no, ne povsem, ker do tega, da bi se poleg prometne šole v izobraževanje podčastnikov vključile še kakšne druge šole in fakultete, morda takšne, ki se na probleme obrambe ter nacionalne in mednarodne varnosti spoznajo nekoliko bolje kot prometne šole in imajo tudi dobre izkušnje z vojaškimi moduli za izobraževanje kadra za Slovensko vojsko, kljub pobudam in predlogom nismo prišli). Gradivo bi nato moralo na medresorsko skupino, kjer bi se predlog usklajeval na ravni fakultet, univerz in šolskega ministrstva. No, ta stopnja se je kar preskočila, ljudje iz Centra vojaških šol so predlog - kot da je usklajen - na hitrico predstavili vodstvu ministrstva in Slovenske vojske. Nobeni ugovori, niti protesti, niti seznanitev vodstva Slovenske vojske, da predlog dejansko sploh ni bil sprejet na imenovanih organih odločanja, niso pomagali. Šola se je ustanovila. Oseba iz vojske, ki je izpeljala to prevaro, pa je celo dobila eno najvišjih priznanj Slovenske vojske. Zdaj se bojim, da se nam nekaj podobnega obeta tudi pri urejanju izobraževanja častnikov.
Vojsko sem vedno cenila in spoštovala. Institucija, ki skrbi, da imamo varnost, varnost pa je predpogoj za vse ostalo, je to. Zato sem tudi želela postati vojaška častnica in se zaposliti v vojski (no, obrnilo se je drugače, a z vojsko in obrambnimi vprašanji ostajam močno povezana). Posebej sem vojsko cenila zaradi predpostavke, da gre za institucijo poguma, časti in skrbi za druge. Tako govorijo tudi sprejete vrednote Slovenske vojske. Toda, ali sta namesto poguma, časti in nesebičnosti v naši vojski prevladali zahrbtnost in prevarantstvo? Bomo to državljani mirno sprejeli? Se sprijaznili? Jaz si take vojske zagotovo ne želim. In tudi ne želim sodelovati z zahrbtnimi in prevarantskimi ljudmi, pa v katerikoli instituciji že.
Maja Garb, v Ljubljani, 12. aprila 2021
* * *
Ko ne smeš sodelovati …
Ko te isti ljudje skomolčijo, izrinejo s tvojih strokovnih področij, ti onemogočijo delovanje in te potem še obtožujejo nedelovanja in nesodelovanja… Ja, to pa je preizkušnja za človeka.
Letos smo se pri predmetu Obrambni menedžment (https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/predmeti/8964) dotikali različnih problemov v organizacijah, tudi v vojaški organizaciji. Vključno z zgoraj omenjenim.
Maja Garb, v Ljubljani, 27. januarja 2021
* * *
Posvet o nujnosti investicij v Slovensko vojsko, Državni svet RS, 22. december 2020
Spoštovani,
najprej pohvala za organizacijo tega posveta. In hvala za povabilo k sodelovanju.
Prihajam iz visokošolske in raziskovalne institucije, v preteklosti, še pred dokončanjem študija, pa sem se zelo konkretno odločala med zaposlitvijo v vojski in akademsko kariero. Izbrala sem slednje, a se vseskozi ukvarjala s proučevanjem vojske, predvsem njenih družbenih vidikov in značilnosti.
Na začetku naj povem, da podpiram povečanje sredstev za obrambni sistem. Morda bi bilo manj težav, če bi se sredstva povečevala tako, kot je bilo predvideno že pred časom – torej s postopnim povečevanjem obrambnega proračuna, a po drugi strani pa Zakon omogoča dolgoročnejšo zavezo glede financiranja. Če ne bi v preteklosti prišlo do nesorazmernega znižanja obrambnega proračuna (nesorazmernega glede na znižanja proračunov ostalih dejavnosti oz. sektorjev), danes te razprave ne bi potrebovali.
Menim namreč, da je ključ za dobro gospodarjenje z državo in družbo, sorazmerna skrb za VSE dejavnosti in sektorje. Vse potrebujemo, vsak od njih nosi svoj pomembni delež v razvoju družbe in pri graditvi dobre države. Na kratko, uporaba dihotomije »maslo ali topovi«, po mojem mnenju ni dobra politična pot. Potrebujemo maslo in še vedno tudi topove.
Ko sem v zadnjih mesecih poslušala javne razprave ob Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26), sem pomislila na dva koncepta, o katerih smo precej slišali in ju proučevali v preteklosti, a sta zelo uporabna tudi za ta naš tokratni primer.
Prvi koncept je t.i. mirovna dividenda (pravzaprav samo drugače oblikovana teza o »maslu ali topovih«). Mirovna dividenda so učinki, ki nastanejo zaradi zmanjšanja stroškov za obrambo. Ni pa to celotna definicija – ob zmanjšanju stroškov za obrambo je nujna še preusmeritev vojaške »produkcije« v civilno. Koncept se za ugotavljanje porasta dobrobiti za družbo v celoti uporablja v primerih končanja vojn, zelo aktualen pa je bil tudi ob koncu hladne vojne, ko so se začeli krčiti tako obrambni proračuni kot obseg in oborožitev vojska evropskih ter tudi ameriških držav. Ko danes v Sloveniji slišimo, kaj vse bi družba (lahko) pridobila, če bi (še naprej) omejevali finančna sredstva za Slovensko vojsko, sem poiskala nekaj študij o dejanskih učinkih mirovne dividende. Nekaj misli oz. ugotovitev iz teh študij:
- V primeru pričakovanih takojšnjih in neposrednih učinkov se mirovna dividenda izkaže za mit. Možni so pa dolgoročni učinki (Intriligator)
- Pričakovanja ljudi se niso izpolnila (primer Severne Irske) (Knox, 2016)
- Vrnitev (ex-)obrambnih stroškov v ekonomijo se potrdi delno, delno pa ne
- Mirovna dividenda ima lahko dolgoročne pozitivne učinke – toda le v primeru, ko je zagotovljena varnost na globalni ravni (Knight, 1996)
- Mirovna dividenda se iz različnih razlogov pogosto ne materializira (in ljudje postanejo razočarani, kar vodi v občutek zmanjšane varnosti – paradoks mirovne dividende) (Ferreira 2005).
… Skratka, koncept mirovne dividende se pokaže kot nezadosten koncept, kot koncept ne povsem gotovih in ne povsem jasnih učinkov. Pričakovanja glede mirovne dividende so velika, a razočaranja so pogosta.
Pa čeprav bi še lahko razumeli, da lahko dolgoročno mirovna dividenda prinese razvoj in prosperiteto za družbe in ljudi, pa se je treba ob tem vprašati tudi o varnostni sestavini družb, držav, življenj ljudi. Brez varnosti namreč tudi ekonomski in splošen družbeni razvoj ni možen. Republika Slovenija nikoli ni bila v obdobju, ko bi zaradi zmanjševanja ogroženosti varnosti morala zmanjševati svojo vojsko in njene kapacitete. Ravno obratno –doslej ta vojska še sploh ni bila zgrajena in vzpostavljena tako, kot bi morala neka država, čeprav t.i. majhna državo, imeti razvito vojsko. Zato je še toliko slabše, da se ji sredstva vedno znova odvzema.
Drugi koncept, na katerega se spomnim ob razpravah o Slovenski vojski, pa je koncept t.i. prepada oz. razkoraka med vojsko in družbo (civil-military gap). Koncept se nanaša na spreminjanje povezanosti (večja povezanost, ali manjša povezanost oziroma ločenost) med družbo in njenimi oboroženimi silami – na področju vrednot oziroma kulture nasploh, medsebojnega poznavanja, fizične ločenosti, znanja o vojski med politično elito ipd. Obstajajo sicer različna mnenje glede tega, koliko in v čem si naj bosta družba in njena vojska podobni: nekateri trdijo, da že zaradi ohranjanja bojnega etosa mora obstajati ločitev in specializiranost vojske, medtem ko drugi menijo, da le takšna vojska, ki bo delila kulturo družbe in bo z njo povezana tudi v ostalem, bo imela podporo ljudi pri opravljanju njenih nalog ter pri razvoju. Glede na to, da zlasti za vojske držav srednje in vzhodne Evrope velja, da so predvsem obrambne vojske, zlasti pa to velja za Slovensko vojsko (nikoli ni bila uporabljena za kolonialna ali drugačna osvajanja, na primer), bi bilo dobro, da je prepad med slovensko družbo in slovensko vojsko čim manjši. Žal pa opažanja, kakšen je odnos dela slovenske javnosti in dela politične sfere do obrambne politike, do obrambnega sistema in naše vojske, govorijo o vedno večjem prepadu. Potiskanje vojske na obrobje družbe, ignoriranje njenega pomena in njeno nezadostno financiranje povečujejo ta prepad.
Naj sklenem, mirovna dividenda ni samoumevna, prepada med vojsko in družbo si ne bi smeli dovoliti, za vse sektorje družbe je treba ustrezno poskrbeti. Za vse, tudi za obrambnega.
Hvala.
Posnetek posveta se nahaja na https://drzavnisvet.si/post/575251/posvet-o-nujnosti-investicij-v-slovensko-vojsko-prenos-v-zivo
Maja Garb, v Ljubljani, 22. decembra 2020
* * *
Nemir v službi miru
Že nekaj dni beremo in poslušamo o nemiru med pripadniki Slovenske vojske (https://www.24ur.com/novice/slovenija/odziv-slovenske-vojske-na-pobijanje-lokalnega-prebivalstva-na-misijah.html ), ki je nastal zaradi verjetno nepremišljeno izrečenega stavka »da je velika odgovornost to, da hodiš na misije in tam pobijaš lokalno prebivalstvo« (oddaja Zadnja beseda 28. novembra 2020 https://4d.rtvslo.si/arhiv/zadnja-beseda/174735573 ). Vojaške operacije seveda niso vedno le mirovne operacije, a Republika Slovenija v svoji zgodovini še nikoli ni poslala svojih vojakov v "operacije pobijanja" (precej razprave je sicer bilo ob odločitvi leta 2010, da se pošlje slovenske vojake na misijo brez omejitev delovanja v Afganistan, kjer bi se lahko tudi zapletli v oborožen boj skupaj s svojimi mentoriranci iz afganistanske vojske – npr. https://www.mladina.si/48349/slovenija-proti-afganistanu/ in https://www.mladina.si/51357/talci-interesov-vojske/ ). Izjavo ene od komentatork v omenjeni oddaji vidim kot izraz nepoznavanja področja delovanja zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti. Seveda so tudi tukaj prisotni različni interesi (od političnih do gospodarskih), a zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti, za kar nosi krovno odgovornost Organizacija združenih narodov, je vendarle pozitivna dejavnost in politika mednarodne skupnosti, usmerjena v zmanjšanje trpljenja ljudi in zagotovitev pogojev za vsestranski razvoj družb.
Kljub vsem dejavnostim, ki smo jih v okviru znanstvenega in strokovnega proučevanja mirovnih operacij v preteklosti izvedli na naši fakulteti, pridružili pa so se še številni drugi posamezniki in institucije, pa smo sedaj – kot že velikokrat - na točki, ko ugotavljamo, kako enostavno je imeti mnenje, kako enostavno je razpravljati, pa čeprav brez globljega poznavanja problematike, brez premisleka, ali kaj ocenimo napačno in koga po krivici nečesa obtožimo in/ali prizadenemo.
Na žalost sem bila že pred leti tudi sama odrinjena od institucionalnega proučevanja in poučevanja področja mirovnih operacij. Občasno še kaj preštudiram in napišem (npr. člančič Uveljavitev izraza mirovne operacije v Organizaciji združenih narodov v Reviji Obramba - https://www.obramba.com/spletna-prodaja/revija-obramba/revija-obramba-letnik-2020/revija-obramba-april-2020/ ), ostajam pa tudi članica Združenja slovenskih mirovnikov (https://www.facebook.com/Zdru%C5%BEenje-Slovenskih-Mirovnikov-223528691177303/) in se mi zdi prav, da vsaj na tem mestu delim njihovo/našo izjavo ob tej »aferi« :
IZJAVA ZA JAVNOST
Združenje slovenskih mirovnikov, ki je bilo ustanovljeno novembra 2013, združuje zainteresirane udeležence in podpornike mednarodnih operacij in misij, z zanimanjem, a hkrati z zaskrbljenostjo spremlja razprave z obrambno varnostnega področja v naši družbi.
Ugotavljamo, da je kultura medsebojnih odnosov in razprav na vse nižji ravni. Vse bolj se pojavljajo posplošene izjave, ki so namenjene samo za lastno interesno skupino ali za zbujanje pozornosti v splošni javnosti. Drugo leto bomo praznovali 30 let samostojne države. Pri tem pa se obnašamo kot, da nam je bila le ta podarjena. Ni interesa za poglobljene strokovne razprave o pomenu varnosti in obrambe v sodobnem svetu in za iskanje soglasja o teh državotvornih vprašanjih. Mnogi državljani se ne zavedamo, da Slovenija ni osamljeni otok, ki ga trenutne politične, ekonomske, zdravstvene in ne nazadnje varnostne razmere v svetu ne zadevajo. Slovenija ima kot država, ki je vključena v Organizacijo združenih narodov, Evropsko unijo, Organizacijo varnosti in sodelovanja v Evropi ter zvezo NATO svoje obveznosti in pravice. Eno od teh področij je tudi delovanje Slovenske vojske in izvajanje obrambne ter mednarodne politike, pri čemer izvaja svoje poslanstvo. Predstavniki države v mednarodnih operacijah in misijah so pripadniki Slovenske vojske, Policije in civilni funkcionalni strokovnjaki.
Slovenska vojska je pričela z vključevanjem v mednarodne operacije in misije že leta 1997. V vsem tem obdobju so tako pripadniki Slovenske vojske kot civilni strokovnjaki ter policisti svoje naloge opravljali profesionalno in na visoki stopnji usposobljenosti. Naloge, ki se izvajajo v mirovnih operacijah in misijah predstavljajo pomemben faktor urejanja razmer na kriznih žariščih po svetu. Ključ delovanja predstavlja ravno podpora in pomoč lokalnemu prebivalstvu, kar se potrjuje tako na Bližnjem vzhodu, v Afriki, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu ter tudi v Afganistanu. Vsaka od teh držav ima svoje posebnosti, pri čemer se mednarodni udeleženci, skupaj z mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, prilagajajo tem razmeram. Predstavniki slovenske države se pri tem ravnajo po visokih etičnih standardih in si prizadevajo za ustrezno izvajanje svojega poslanstva. Med njimi so tudi vojaki, ki delujejo v manj ali bolj varnem okolju. Pripadniki slovenskih obrambnih sil in drugi udeleženci nikoli niso sodelovali v kinetičnih operacijah, ki bi zahtevale ubijanje nasprotnikov. Zato smo člani združenja ogorčeni nad mnenji in izjavami posameznikov, ki brez dokazov v slabi luči predstavljajo njihovo delovanje. Branimo svoje dostojanstvo pred nevednostjo tistih, ki zlahka izrekajo trditve brez podlage v dejstvih in okoliščinah.
Združenje slovenskih mirovnikov bo tudi v prihodnje aktivno podpiralo vključevanje Republike Slovenije v mednarodne operacije in misije, saj nam to narekujejo naše obveznosti, ki smo jih sprejeli z vključitvijo v mednarodne organizacije, sodelovanje pa nam omogočajo tudi dosedanje bogate izkušnje. Pri tem pa pričakujemo, da bo država poskrbela za našo opremljenost in varnost. Strokovno usposobljenost in visoka etična načela zagotavlja strokovno usposabljanje, ki je vsem udeležencem dokazano zagotovljeno zadnjih triindvajset let.
Združenje slovenskih mirovnikov ocenjuje, da se je tudi ob zadnjih razpravah pokazalo, da slovenska javnost ni dovolj, oz. ni v celoti dobro seznanjena z vlogo in pomenom vključevanja naše države v mednarodne operacije in misije. Še naprej si bomo prizadevali za promocijo sodelovanja, tako pripadnikov Slovenske vojske, Policije, civilnih strokovnjakov s področja razvojne pomoči, stabilizacije ter obnove in miru, še posebej med mladimi, kot tudi za vzpostavitev javno dostopnih zbirk in dokumentarnega gradiva s področja delovanja pripadnikov Slovenske vojske, civilnih funkcionalnih strokovnjakov in policistov na mednarodnih operacijah in misijah.
Za mir na svetu!
Izvršni odbor združenja
Na Vrhniki, 2. decembra 2020
Maja Garb, v Ljubljani, 3. decembra 2020
* * *
Okrogla miza o operativnih vidikih obvladovanja covid-19 krize, 17.11.2020
Evro-atlantski svet Slovenije in Katedra za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani sta v torek, 17. novembra 2020, organizirala e-okroglo mizo z naslovom »Vloga sistema nacionalne varnosti ob covid-19 krizi: izkušnje in nauki posameznih podsistemov na operativni ravni«. Kot vabljeni govorci so nastopili Jože Senica, namestnik generalnega direktorja Policije, brigadir Miha Škerbinc, poveljnik sil Slovenske vojske, in Olga Andrejek, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje na Upravi RS za zaščito in reševanje. Okroglo mizo je moderiral prof. dr. Izrok Prezelj.
Moj nagovor:
Spoštovani udeleženci in udeleženke okrogle mize o izkušnjah nac-var sistema pri obvladovanju krize covid-19!
Smo na drugi okrogli mizi, po prvi bolj mednarodno in splošno-ocenjevalno obarvani je tokrat na vrsti operativni vidik. Verjetno je že vsak od nas kdaj na lastni koži izkusil različne nesreče, ujme in njihove posledice ter druge krizne dogodke. Nekateri se še spomnijo izbruha epidemije črnih koz v nekdanji Jugoslaviji leta 1972. Mnogi ste oziroma smo izkusili kritične obrambne trenutke, ko je bil proces osamosvajanja Slovenije. Kot nadobudna študentka obramboslovja sem takrat seveda poklicala na svojo občino, nenazadnje je bilo na Koroškem leta 1991 kar precej »vroče«, in ponudila pomoč, a so rekli, da imajo dovolj ljudi in da me ne potrebujejo. Malo si žalosten, a potem si rečeš, da morda pa žvižganja krogel okrog ušes le ne bi dobro prenesel. Narediti nekaj za to, da rešiš človeka ali narediš kaj drugega dobrega in nujnega, sicer ni težko. Se spomnim precej hude poplave v mojem domačem kraju leta 1986. Greš brez pomisleka in brez strahu v noč, dež, hrumeče vodovje. Huje je naslednji dan, ko vidiš posledice ujme; ko ni več ceste in mostov, ko ni več travnikov in njiv. Povsod le pesek. Pa se je vse obnovilo, in, najpomembnejše, nihče ni izgubil življenja. Dolgotrajnejše so posledice potresa; saj se še spomnimo t.i. velikonočnega potresa leta 1988 v Zgornjem Posočju? Kot berem, naj bi se po načrtih popotresna obnova zaključila leta 2009, a leta 2004 je skoraj isto območje prizadel še en potres, tako da je nastalo dodatno uničenje in škoda. Zlahka si predstavljam, da je izguba doma in preselitev v kontejner zelo huda preizkušnja. V Sloveniji so pogosti tudi plazovi, velikokrat zelo uničujoči. Ravno danes mineva 20 let druge sprožitve plazu v Logu pod Mangartom (prva je bila dva dni prej, 15. novembra) ko je življenje izgubilo 7 ljudi. Naj delim z vami še spomin na žled leta 2014. Še danes nas najbrž vse stisne, ko se po avtocesti peljemo proti Postojni in gledamo opustošeno gričevje. A ko je takrat na mrzlo in zamrzlo pokrajino, prepredeno s podrtimi drogovi napeljav in podrtim drevjem ter tihimi hišami posijalo sonce….smo spoznali, da narava ni le uničevalec, temveč tudi…umetnik.
Sedanja kriza koronavirusa je težavna zato, ker (še) nimamo rešitve. Zagotovo si ne želimo tudi v prihodnosti živeti in delati na takšen način, kot trenutno živimo in delamo. A drugega kot vztrajnost, potrpljenje, solidarnost ter bližina na daljavo nam ne preostane. Precej optimistično, malce naivno morda, sem si ob naši prejšnji okrogli mizi v maju letos, ko smo že napovedali tudi jesensko okroglo mizo o operativnih izkušnjah iz obvladovanja covid krize, predstavljala, da bomo govorili o le preteklih izkušnjah, o izkušnjah iz spomladanske krize. Na žalost smo hudo zabredli v drugi val in naša potrpežljivost je na težki preizkušnji, prav tako pa tudi organiziranost, usposobljenost, predvsem pa vzdržljivost našega nacionalnovanostnega in zdravstvenega sistema in ljudi v njem.
Zahvaljujem se našim gostom, našim govorcem za odziv na vabilo k sodelovanju na današnjem dogodku; prepričana sem, da nam bodo (da nam boste) povedali veliko zanimivega in koristnega.
Besedo sedaj predajam moderatorju okrogle mize prof. Prezlju ter vabljenim govorcem.
Hvala.
Objavi:
- https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/bomo-iz-te-krize-iz-li-mo-nej-i-in-bolje-pripravljeni
- https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/druboslovna-misel-dr.-maja-garb-preizkusnje-so-stalnica.-ob-tokratni-moramo-biti-potrpezljivi-in-vztrajni
Maja Garb, v Ljubljani, 17.11.2020
* * *
O mobingu
Zanimiv in strokoven pogovor http://studio12.si/medsebojni-odnosi/dr-daniela-brecko-mobing/
Maja Garb, v Ljubljani, 4. avgusta 2020
* * *
“Varnostni izzivi virusne krize in vloga oboroženih sil”, e-okrogla miza Evro-atlantskega sveta Slovenije in Katedre za obramboslovje FDV UL, 27. maja 2020
Lep pozdrav vsem udeležencem okrogle mize!
Na Katedri za obramboslovje FDV UL v zadnjih letih izpeljemo ali pa smo soorganizatorji nekega strokovnega dogodka dvakrat letno. Za letošnji spomladanski dogodek smo se odzvali povabilu EASS po sodelovanju pri okrogli mizi o varnostnih vidikih krize koronavirusa in njeno povezanostjo z vojsko oz. vojskami. Seveda je to izredno aktualna tema in ima močno povezavo z obramboslovjem.
Jaz sem za obramboslovje, takrat še študij SLO in DS, slišala v srednji šoli, ko smo pri predmetu Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita imeli za profesorja absolventa tega študija. Mene je fasciniralo, da se je o vojski, obrambi, varnosti možno učiti in to na univerzi. In vse od študija na programu obramboslovje me fascinira, kako nam nikoli ne zmanjka tematik in dela. To je pravzaprav slabo. Kdo si ne bi želel, da ne bi bilo nobenih nevarnosti za ljudi in družbe več. Nobenih vojn in drugih konfliktov med ljudmi in družbenimi skupnostmi, nič terorizma, nehali bi se kibernetski napadi in t.i. psihološke vojne, ne bi bilo več naravnih nesreč, niti sami ljudje ne bi povzročili nobene nesreče... Ko je bila v svetu razglašena pandemija novega koronavirusa, nato tudi epidemija v Sloveniji, sem si namreč rekla točno to: kako obramboslovju nikoli ne zmanjka problemov za obravnavo, kako je vedno treba iskati neke rešitve, vedno analiziramo dogodke in presojamo institucije, ki se ukvarjajo z različnimi problemi v družbi in grožnjami… Saj smo lahko veseli, da imamo delo, da nas družba potrebuje, ampak hkrati je tudi naporno in na nek način žalostno, da se vedno pojavljajo novi problemi, nove grožnje. Ampak takšna je realnost.
Poleg stalnega pojavljanja imajo sodobni varnostni problemi in grožnje še eno značilnost – zelo pogosto so globalni. Kar zahteva širše proučevanje, mednarodno odzivanje in tudi vključitev širših skupnosti v odpravo posledic. Kriza covid-19 je globalna kriza. Ki pa ima svojo nacionalno plat: države so za preprečevanje širjenja zaprle svoje meje in sprejemale vsaka svoje ukrepe. Ki pa so bili vendarle zelo podobni. Jaz sem dva meseca in pol krize koronavirusa preživela v tujini. Na Češkem. Ukrepi Češke in Slovenije so bili zelo podobni. Ne vsi povsem enaki, a podobni, verjetno tudi s podobnimi posledicami za družbo in gospodarstvo….. Naj na koncu za prehod na osrednjo temo današnje razprave povem še, da so me na nedavni poti s Češke v Slovenijo na češko-avstrijski meji na češki strani obravnavali policisti, na avstrijski pa vojaki. Oboji so imeli za štab postavljen vsak svoj majhen šotor, namesto orožja pa so uporabljali.....termometre.
Hvala današnjim razpravljavcem, da so se odzvali povabilu na okroglo mizo. In poslušalcem, da ste izkazali interes za to pomembno temo. Vsem želim dobro razpravo!
(Poročilo o okrogli mizi pa je dostopno na: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/ohranjanje-solidarnosti-in-multilateralizma in https://www.facebook.com/KatedraZaObramboslovje/?hc_ref=ARQ8cyx52oIw5HzSDHuxUgOdqP_3fqVqaKL292R6FO00VaLWC5s2f2xKu00b5RREKxk&__tn__=kC-R )
Maja Garb, v Ljubljani, 27. maja 2020 in 29. maja 2020
* * *
V času krize novega koronavirusa: Moda mask
Univerzitetni pedagogi moramo v svoji karieri za napredovanje v nazivu tudi za tri mesece na pedagoško in/ali raziskovalno delo v tujino. Slučaj je nanesel, da sem obdobje krize s koronavirusom preživljala na Češkem. Pedagoško sem sodelovala Fakulteti za družbene vede Karlove univerze v Pragi, in sicer pri predmetih Peacekeeping and Peacebulding in Armed Forces and Society.
Češka vlada je kot enega temeljnih ukrepov v boju proti širjenju koronavirusa uvedla obvezno nošenje mask v javnosti. In ob začetkih tega ukrepa sem zapisala:
Na Češkem je v javnosti obvezno imeti pokrita usta in nos. Najprej je to veljalo le za javni prevoz, sedaj za vsako gibanje zunaj (ki je sicer dovoljeno le za v službo, lekarno in trgovino, obisk zdravstvenih ustanov, uradne opravke, na sprehod v gozd/park). Ker seveda tudi na Češkem ni več možno kupiti mask v prosti prodaji, so ljudje začeli šivati svoje maske. Najrazličnejših krojev in barv. Včasih so te maske opazno usklajene z garderobo. TV voditeljica v črno-rumeni bluzi je tako imela masko v črni barvi. Voditelj z belo srajco in rdečo kravato pa je imel belo masko z rdečimi trakci. Ker je pri nekaterih poročilih tudi tolmač za gluhe, je zanimivo, kakšne maske imajo ti tolmači - prozorne, da se vidi premikanje ustnic. Tudi uradne institucije so se prilagodile. Policisti nosijo maske v modri barvi z napisom POLICIJA. Tudi ministri, ki nastopajo na tiskovnih konferencah, imajo vsi maske; minister za zdravje iz pisanega blaga, narejeno doma. Je pa bilo tudi zaznati, ko je prispela nova pošiljka mask: uradne osebe so bile takoj opremljene z FFP maskami, ki jih prej že nekaj časa ni bilo videti.
Vidim pa dve težavi pri teh doma narejenih maskah. Prva je, da kolikor vem, naj bi zaščitna maska bila iz določenih plasti, ki zadržujejo nevarne snovi na zunanjosti, da ne prodrejo do dihal. Te doma narejene maske so večinoma zgolj iz ene plasti, tako da niso nujno visoko funkcionalne. So pa pralne, kar je dobro. Oblasti pojasnjujejo, da je vsakršno pokritje obraza boljše kot nič. Drugo težavo pa vidim v tem, da maska daje nek lažen občutek varnosti in se ljudje (npr. v trgovini) ne odmikamo toliko, kot bi mogoče se, če ne bi imeli mask. V trgovini (in drugod) je sicer obvezna razdalja med ljudmi dva metra.
Jaz se za maske nisem zagrebla pravočasno in sem brez. Na lekarni že dolgo piše: »roušky nejsou«. Uporabljam šal, ki ga seveda operem po vsaki uporabi.
Če brskate po svetovnih novicah, ste morda zaznali, da se ponekod že po modnih pistah sprehajajo manekenke z maskami. Če so narejene iz kristalov, kot poročajo mediji z nekega dogodka, so seveda zgolj modni dodatek. Pa tudi modna industrija je že začela ponujati svoje linije mask. Zaščitne maske so postale ne le zdravstven ukrep, temveč že kar modni hit.
(https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-politologijo/katedra-za-obramboslovje/obvestila/moda-mask-ostanidoma )
Maja Garb, v Pragi, 23. marca 2020, in v Ljubljani, 29. maja 2020
* * *
Razumeti peacekeeping
Priporočam: Bellamy, Alex J. and Paul D. Williams with Stuart Griffin (2010), Understanding Peacekeeping, Second edition. Cambridge: Polity Press. https://www.politybooks.com/up2/
Izredno zanimiv pogled tudi: Hatto, Ronald (2013), From peacekeeping to peacebuilding: the evolution of the role of the United Nations in peace operations. International Review of the Red Cross, 95 (891/892), 495–515. https://www.icrc.org/en/doc/resources/international-review/review-891-multinational-operations-and-the-law/review-891-892-all.pdf
Maja Garb, v Pragi, 27. februarja 2020
* * *
Vojaška uniforma
Na uniformo na splošno lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Uniforma, kot pove že ime, poenoti izgled, s tem pa zakrije osebno identiteto posameznika in mu da institucionalno identiteto. Zato so ljudje v uniformah vedno tudi predstavniki nekega poklica, profesije, organizacije. Če gre za državno organizacijo, kot je vojska, potem bi celo lahko rekli, da gre za predstavnike države (zlasti na opravljanju dela v tujini je to pomemben vidik ravnanja vojakov, policistov). To seveda nalaga posebne odgovornosti, hkrati pa seveda daje tudi nekaj zaščite. Uniforma namreč pove tudi, da oseba ne ravna kar po svojih navadah in željah, temveč, da za njo stoji institucija. Če pa gre za kršitve delovnih obveznosti oziroma zlorabo uniforme (službe, institucije) za zasebne, osebne interese, institucija seveda to sankcionira, saj gre za uničevanje ugleda institucije.
Ob teh močnih simbolnih pomenih pa večino uniform lahko razumemo tudi kot delovno obleko – institucija se zaveže, da bo svojim članom, zaposlenim zagotavljala primerno delovno obleko, kar lahko razumemo kot nekakšno beneficijo.
Vojaške uniforme so verjetno v vsej zgodovini družb tiste, ki so bile vedno najbolj izpostavljene, znane, zaradi vloge delovne obleke so se skozi zgodovino tudi precej spreminjale. Vidimo pa zlasti pri državah z zelo dolgo tradicijo ali državah, ki iščejo svojo tradicijo, da so slovesne in/ali gardne vojaške uniforme praviloma zelo starega ali vsaj tradicionalnega izgleda.
Za uniformo Slovenske vojske in njeno nošenje velja kar nekaj zakonov in predpisov. Slovenska vojska ima celo Pravilnik o uniformah Slovenske vojske - http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11277, ki določa vrste uniform ter ureja njihovo nošenje, vendar le v smislu, ob kakšnih dogodkih se nosi katera vrsta uniforme. Uniforme Slovenske vojske so bojne, službene, slovesne, gardne in uniforma orkestra Slovenske vojske. V vojski se nosi tudi športna oprema, ki je prav tako predpisana.
V vseh zakonih in predpisih, ki urejajo uporabo uniforme v Slovenski vojski, prav tako tudi v Kodeksu vojaške etike Slovenske vojske, je izrecno zapisano, da se pripadniki Slovenske vojske v uniformi ne smejo udeleževati političnih shodov. Zakon o službi v Slovenski vojski pa omenja tudi, da se med opravljanjem vojaške službe ali v uniformi pripadnik ne sme udeleževati prireditev ali aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na katerikoli osebni okoliščini.
Uniformo ali dele uniforme lahko po odobritvi načelnika generalštaba nosijo tudi civilisti oziroma osebe, ki ne opravljajo vojaške službe, če gre za kulturne ali druge nevojaške namene, ki ne škodujejo ugledu Slovenske vojske. Prav tako pa v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski lahko uniformo Slovenske vojske njeni pripadniki nosijo ob nekaterih zasebnih dogodkih – pravilnik pravi: “Pripadnik Slovenske vojske lahko nosi vojaško uniformo pri poroki, krstu, pogrebu ali drugi zasebni zadevi, če želi poudariti svojo pripadnost Slovenski vojski in če predhodno pridobi soglasje pooblaščene osebe, ki jo določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.”
Nepravilno in malomarno nošenje uniforme in predpisanih oznak po Zakonu o obrambi šteje za kršitev vojaške discipline, sicer le za lažjo kršitev. Seveda pravila ne določajo vsega, kar se šteje za malomarno in nepravilno, o tem lahko odločajo tudi nadrejeni. Predpisi pa so sprejeti za nošenje nakita, za urejenost pričeske, za nošenje (nenošenje!) sončnih očal ipd.
Vojaška uniforma je posebna tudi zato, ker ločuje vojake od civilistov. Če k temu prištejemo še, da predstavlja državo, potem najbrž ni nenavadno, da lahko v nekaterih okoljih uniforme zbujajo nelagodje. Eno takih okolij je akademsko in v statutu Univerze v Ljubljani tako preberemo “Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v primerih nujnega posredovanja, ko sta v nevarnosti življenje in telo ali premoženje večje vrednosti.” Ker na naši fakulteti proučujemo tudi vojsko in o njej poučujemo, seveda večkrat povabimo na služben obisk tudi pripadnike Slovenske vojske, včasih tudi slovenske Policije. O tem vedno seznanimo vodstvo fakultete ter ga zaprosimo za dovoljenje za vstop.
Pripravljeno 7. decembra 2018 za dnevnik Delo – https://www.delo.si/novice/slovenija/je-vojak-se-vojak-ko-slece-uniformo-121791.html
Maja Garb, v Ljubljani, 10. decembra 2018
* * *
Pomembne nepomembne stvari
https://siol.net/posel-danes/novice/mladi-slovenski-podjetnik-se-bori-za-posel-z-dansko-vojsko-467982
:-)
Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018
* * *
Ob Dnevu Slovenske vojske 15. maja 2018
Nekaj dni pred 15. majem 2018 je do mene priromalo nekaj novinarskih vprašanj o stanju in razvoju Slovenske vojske. Moj odgovor je bil sledeč:
"Ko govorimo o prihodnji organiziranosti, se jaz najprej ustrašim, da se bodo zopet izvajale reforme. Vsaka reorganizacija Slovenske vojske (oziroma njenih enot in poveljstev) reši določen problem, a ustvari druge. In tako se vrtimo v krogu. Menim, da je Slovenska vojska utrujena tudi od vseh sprememb, ki so se v preteklosti uvajale, a nikoli uspele do konca uveljaviti pred novimi zamislimi. Se ustanovi Poveljstvo sil, se nato ukine, in ko se ugotovi, da operativni nivo poveljevanja vendarle potrebujemo, se ustanovi nazaj. Kaj še lahko reformiramo, kaj je še možno predrugačiti, kar v preteklosti že ni bilo predrugačeno in nato morda zopet predrugačeno? Na to naj odgovorijo tisti, ki vedno znova govorijo o potrebi po celoviti reformi sistema. To, kar bi bilo bolj smiselno je, da se skuša določeno organiziranost uveljaviti, sproti pa se opravijo le tiste spremembe, ki se pokažejo za nujne. Ne organiziranosti, ne obsega vojske in ne opremljenosti nam nihče ne predpisuje. Edino vodilo vojsk držav članic Nata je, da so povezljive (seveda poleg nacionalnega interesa vseh držav, da so zmožne poskrbeti tudi za lastno obrambo); da lahko delujejo skupaj z drugimi vojskami članic Nata. Zato je nekaj prilagoditev seveda potrebnih (enaka taktika, razpoložljivost enot), ni pa potrebno popolnoma vsake domislice, ki jo vidimo v tujini (banalen primer so platneni vojaški škornji) ali pa služi kakšnemu parcialnemu interesu, takoj začeti uvajati v obliki nekakšne reforme.
Če se prav spomnim, so v dokumentih zapisane številke 7600 pripadnikov stalne sestave in 1500 pripadnikov rezervne sestave. Recimo, da je to za Slovenijo nek še ustrezen obseg vojaških oboroženih sil. Upam, da je tudi zaveza za oblikovanje dveh bataljonskih skupin nastala z upoštevanjem teh številk. Pri kadrih je za začetek treba ustaviti odhode in peljati naprej nove zaposlitve (nekaj teh namreč je), kar pa bo glede na nevzpodbudno plačilo in zmanjševanje ugleda naše vojske (sklepam na podlagi odzivov študentov in drugih sogovornikov na nedavno afero ob negativnem rezultatu preverjanja bojne pripravljenosti, ker novih raziskav splošnega javnega mnenja trenutno nimamo) dokaj težko. Nadaljnje normalno delovanje vojske bi seveda ugled in zaupanje znova lahko spravilo na nekoliko višjo raven, glede osebnih dohodkov pa bi bil nujen nek nesistemski ukrep. Razmislek o ugodnejših sistemizacijah bi bil potreben za ljudi s posebnimi znanji - na primer za informatike (ker se sodobne vojske pač morajo lotiti tudi kibernetske obrambe). Spomnim se, da je Slovenska vojska kar dolgo oglaševala prosta delovna mesta zanje, žal pa ne vem, ali je te vrste strokovnjakov uspela pridobiti. Za rezervno sestavo je ključno, da se je začela zopet usposabljati; da se je Slovenska vojska do lastne rezervne sestave zopet začela obnašati kot do svojega pomembnega dela. Ocenjujem namreč, da je prekinitev usposabljanja in prenehanja sprejemanja novih pripadnikov v pogodbeno rezervo v letih finančne krize Slovenski vojski zelo škodovalo. O odzivu na nedavni vpoklic pripadnikov rezervne sestave sicer dobivamo različne informacije, uradne so dobre – da se je odzvala večina vpoklicanih. Če je temu tako, to še potrjuje gornje mnenje, da se za rezervne sile skrbi tako, da se jih stalno usposablja, popolnjuje, opremlja in da se njene pripadnike vključuje, prav tako pa sodeluje z delodajalci. Ko se je v času finančne krize vse to ustavilo, je bil odziv na kasnejši vpoklic (spomnimo, šlo je za vpoklic v času migrantske krize) zelo slab.
Ustrezno razmerje med častniki, podčastniki in vojaki naj bi bilo 1 : 2,5 : 5. Trenutno je to razmerje 1 : 1,8 : 2,5. Podčastnikov in častnikov skupaj je že več kot vojakov. Dovolimo si še nekaj računanja: če ohranimo trenutno število častnikov in podčastnikov, z vojaki pa popolnimo vsa mesta do ciljnih 7600 pripadnikov (pri izračunu zanemarjamo vojaške uslužbence in civilne osebe), bi prišli že na vsaj približno ustrezno razmerje – 1 : 1,8 : 4,2. Težava torej ni preveliko število častnikov, temveč premajhno število vojakov. Častniška struktura ni preobsežna, vprašanje pa je, če je ustrezna po hierarhični strukturi. Ta mora biti namreč piramidna, kar pa je težko doseči (in to ni težava le slovenske vojske). Eden od možnih načinov je počasnejše napredovanje po vojaški hierarhiji. Kakšna je trenutna hierarhična struktura podčastnikov, sicer ne vem, domnevam pa, da tudi postaja vse manj piramidne oblike.
Ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti ne vidim kot primerno rešitev kadrovskih težav Slovenske vojske. Razlogi, ki so privedli do zamrznitve te obveznosti in uvedbe poklicne vojske (med njimi upad interesa za služenje v vojski oziroma vedno obsežnejše uveljavljanje možnosti civilnega služenja), namreč niso odpravljeni, niso izginili. Poleg tega je vedno težko uvesti nazaj nekaj, kar si nekoč ukinil (primere vrnitve splošne vojaške obveznosti sicer imamo – Litva). Zainteresirani za služenje pa že imajo možnosti prostovoljne vključitve v različne oblike vojaškega usposabljanja in vojaške službe (poleg redne službe še vojaški tabori, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva). Le stalno in kakovostno se morajo izvajati. Mladi pa bi morali biti s temi možnostmi seznanjeni."
Razmišljam, kakšno neki bo moje mnenje o zgoraj napisanem ob letu osorej. Razmišljam, kaj bomo o Slovenski vojski imeli za povedati takrat.
Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018
* * *
Ženske na področju obrambe in varnosti
Leta 2000 je Varnostni svet Združenih narodov po kar nekaj predhodnih deklaracijah in konferencah na svetovni ravni sprejel ključno strategijo o ženskah, miru in varnosti – Resolucijo VS ZN 1325 (http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000) . Kasneje je bila sprejeta še vrsta resolucij, ki bodisi ocenjujejo napredek bodisi dopolnjujejo resolucijo št. 1325. Čeprav se ženske kar znajdemo tudi v vojaško-obrambno-varnostni stroki (in znanosti), če nas področje in takšno delo seveda zanima, pa tako statistike kot osebne izkušnje še vedno kažejo neenakomerno zastopanost in druge, recimo temu, nenavadnosti. Ne moremo pa zanemariti, da je bilo na področju sodelovanja žensk v vojski in na področjih obrambe in varnosti vendarle veliko narejenega (od pozivanja k rekrutiranju žensk v dejavnosti na področju obrambe in varnosti, imenovanja posebnih svetovalcev vojaških poveljnikov za vidik spola tako v nacionalnih vojskah kot na misijah do posvečanja posebne pozornosti problemom in ljudem na konfliktnih in postkonfliktnih območjih, ki izhajajo iz razlik med spoloma ali celo spolnega nasilja).
Na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede smo za osvetlitev strateških vidikov razmer na področju sodelovanja žensk v vojski ter dejavnostih miru in varnosti v četrtek, 19. aprila 2018 organizirali seminar z naslovom »Ženske, vojska, mir in varnost – značilnosti in trendi«. Razprava je bila vsekakor poučna in zanimiva. Zapis poteka in vsebine seminarja si lahko preberete na spletni strani https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/seminar-zenske-vojska-varnost-in-mir-znacilnosti-in-trendi .
Nekaj pomembnih virov za seminar:
- Cimermančič, Katja: Ženske v mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov: primer Republike Slovenije (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2018 - http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_cimermancic-katja.pdf
- Posebna številka revije Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges – September 2016 - 18/št.3 - http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/vojaski_izzivi/2016/svi_18_3.pdf
- Akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti v obdobju 2010–2015 http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Clovekove_pravice/NAN1325.pdf
- Liliana Brožič, Mojca Pešec: Ženske v oboroženih silah – primer Slovenske vojske. Teorija in praksa 1/2017, https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/tip_01_2017_brozic_idr.pdf?sfvrsn=2
Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018
* * *
Teorija drona
Leta 2016 smo v slovenščini dobili prevod zanimive knjige Gregoira Chamayouja Teorija drona (prevod Marko Bratina, Krtina: Ljubljana). Izvirnik, Theorie du drone, je izšel leta 2013, delo pa je prevedeno tudi v angleščino, španščino, morda se najde še kakšen drug prevod. Branje tako za strokovnjake mednarodnega prava, politologe, filozofe in psihologe, vojake, da o obramboslovcih niti ne govorimo.
Predstavitev na Bukli - http://www.bukla.si/index.php?action=books&book_id=26371
Knjiga v ODK JG - https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/odklj/286148352
Maja Garb, v Ljubljani, 16. marca 2018
* * *
ERGOMAS 2017, Atene
Družboslovci, ki proučujemo vojsko, zbrani v okviru združenja ERGOMAS, smo se v juniju 2017 zopet zbrali na rednem bienalnem srečanju, tokrat v Atenah v Grčiji. Kratko predstavitev združenja in konference najdete na http://www.varensvet.si/evropska-raziskovalna-skupina-o-vojski-in-druzbi-ergomas-na-konferenci-v-atenah-26-30-junij-2017/
Na konferenci sem nastopila s prispevkoma Recruitment and retention – a trouble point of Slovenian Armed Forces in the last few years in Slovenian military veterans in a scope of social studies. Program in povzetki vseh prispevkov so dosegljivi na http://ergomas.ch/files/conference/2017_-_Athens_-_Final_Program.pdf
Maja Garb, v Ljubljani, 7. septembra 2017
* * *
Ponovna uvedba splošne vojaške obveznosti?
V zadnjih letih kar nekaj evropskih držav s poklicnim popolnjevanjem oboroženih sil razmišlja o ponovni uvedbi vojaške obveznosti, Litva je to pred kratkim že storila. Razlogi za ponovno uvedbo ali vsaj razmišljanje o tem so različni – če navedemo tri ključne, so to: spremenjene varnostne razmere, pri čemer je velikega pomena občutek teritorialne ogroženosti države (baltske države), vpliv na varnostno kulturo (Francija, na primer) in pomanjkanje kandidatov za zaposlitev v vojski (Švedska, Nemčija, Hrvaška, tudi Slovenija). Pregled idej in predlogov glede vojaške obveznosti pokaže, da pri večini držav ne moremo govoriti o ponovni uvedbi nekdanje klasične splošne vojaške obveznosti, s katero bi se oblikovala nacionalna vojska, ampak gredo predlogi v smeri vojaških obveznikov kot dopolnilne ali podporne sile, kot rekrutacijska baza za poklicno vojsko, kot osnova za rezervne sile ipd. Vsekakor si je težko predstavljati, da bi države poklicno vojsko zamenjale z obvezniško, bolj verjeten je kombinirani sistem (primer Danske).
(Zanimiv in informativen prispevek: Matthias Bieri: Military conscription in Europe: New Relevance. CSS Analysis in Security Policy, št. 180, Oktober 2015 - http://www.css.ethz.ch/content/dam/ethz/special-interest/gess/cis/center-for-securities-studies/pdfs/CSS-Analyse180-EN.pdf ).
V Sloveniji (kljub visoki javni podpori, ki jo kaže anketa časopisne hiše Delo z dne 20.2.207 - http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-precejsnja-podpora-javnosti-uvedbi-sluzenja-vojaskega-roka.html) obrambni sistem trenutno ne izraža podpore ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti. V Sloveniji je po trenutno veljavnem Zakonu o vojaški dolžnosti – ZvojD (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO11) vojaško obveznost mogoče uvesti ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja (člen 62e). Določene sestavine vojaške obveznosti pa še vedno potekajo (vpis v vojaško evidenco in seznanitev vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami – člen 62b). Prav tako lahko v Sloveniji v miru oziroma v obdobju suspenza določenih sestavin splošne vojaške obveznosti (služenja vojaškega roka in dolžnosti služenja v rezervni sestavi) fantje in dekleta služijo vojaški rok prostovoljno (ZVojD – člen 62č in Uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka - http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3016). Glede na velike potrebe po dopolnitvi Slovenske vojske z novimi vojaki se je Ministrstvo za obrambo odločilo, da zopet poveča možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka (http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/mlade-vabimo-v-slovensko-vojsko-tudi-v-letu-2017/ ), saj ta deluje tudi kot dobra motivacija, osebno preverjanje in vstopna točka za zaposlitev v Slovenski vojski (glej več v prispevku Maje Garb: Prostovoljci na služenju vojaškega roka v Slovenski vojski. Bilten Slovenske vojske, ISSN 1580-1993, dec. 2006, 8, št. 4, str. 83-98).
Maja Garb, v Ljubljani, 22. februarja 2017
* * *
Nacionalni posvet »Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih struktur Slovenije«, Državni svet RS, 25. april 2016 – http://www.ds-rs.si/?q=dogodki/nacionalni-posvet-vloga-rezerve-pri-zagotavljanju-vzdrzljivosti-obrambno-varnostnih-sistemov in http://www.ds-rs.si/?q=novice/vloga-rezerve-pri-zagotavljanju-vzdrzljivosti-obrambno-varnostnih-sistemov-slovenije
Posvet je potekal v organizaciji Državnega sveta RS, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze Slovenskih častnikov in Združenja Sever. V prispevkih in razpravi so sodelujoči izpostavili najrazličnejše probleme – od vloge in pomena sodobnih vojaških rezervnih sil in vloge rezervistov v drugih delih obrambno-varnostnega in zaščitnega sistema vlog do splošnejših razvojnih vprašanj slovenskega obrambnega sistema, ob tem se je pa tudi pokazalo, da smo posveta vsi zelo veseli, čeprav je verjetno organiziran kar nekaj let prepozno. Veseli me strokovnost prispevkov in nastopov, nadvse pa tudi spoznanje, da obstaja med mnogimi – še posebej na strokovni obrambno-varnostni ravni – velika zavzetost in privrženost k vzpostavljanju učinkovitega obrambno-varnostnega sistema in njegovih struktur.
Osebno sem v razpravi sodelovala z naslednjim kratkim prispevkom:
Spoštovani organizatorji, razpravljalci in drugi udeleženci,
najprej hvala za organizacijo in izvedbo tega posveta. Vsakih nekaj let naredim pregled razvoja Slovenske vojske in menim, da bo ta posvet v tem pregledu dobil svoje mesto, vsaj tam, kjer ocenjujem rezervno sestavo naših oboroženih sil.
Ko sem pregledovala program tega posveta, se mi je zdelo, da verjetno ne bodo predstavljeni nobeni rezultati konkretnih raziskav, ki so bile izvedene na temo t.i. človeškega dejavnika v Slovenski vojski, med drugim tudi o vojaški rezervi. Na naši raziskovalni instituciji smo v preteklosti opravili dve obširni empirični raziskavi o vojaški rezervi v Sloveniji, nosilka projektov je bila (večino časa) prof. Ljubica Jelušič, nekaj sodelavcev Obramboslovnega raziskovalnega centra pa nas je v teh raziskavah intenzivno sodelovalo.
Raziskavi sta bili sicer izvajani v letih 2005-2006 in 2008-2009, vendar pa danes lahko ugotovimo, da sta odkrivali ključne prednosti in pomanjkljivosti sistema pogodbene rezerve Slovenske vojske in s tem kazali trend razvoja do stanja, kjer se ta struktura nahaja danes. In stanje ni dobro. Menim pa, da če bi vsaj v nadaljnjem delu na področju pogodbene rezerve skušali upoštevati ugotovitve in priporočila teh preteklih raziskav, bi bilo - seveda ob hkratnem upoštevanju še dodatnih praktičnih izkušenj in trendov razvoja sodobnih oboroženih sil - možno zopet vzpostaviti pogodbeno rezervo Slovenske vojske kot delujočo in uporabno sestavino.
Ključne takšne ugotovitve iz naših raziskav so:
- Poslanstvo pogodbene rezerve je nedorečeno.
- Doktrina urjenja in uporaba rezervne sestave sta nejasni.
- Obljube pripadnikom rezervne sestave so nestvarne. Zato so njihova pričakovanja prevelika, posledično pa prihaja do razočaranj. Sčasoma se je realnost informacij sicer povečala, še vedno pa so bile nerealne informacije o orožju in opremi, vsebini usposabljanja in o nedenarnih ugodnostih.
- Finančni vidik je pomemben motivacijski dejavnik za vstop v pogodbeno rezervo.
- Pri novačenju so pomembna osebna vabila za vstop v rezervo.
- Nezadovoljstvo PPRS (pripadnikov pogodbene rezerve) nastaja zaradi: slabe oborožitve in opreme, slabe organiziranosti usposabljanja (prihajalo je namreč do nenehnih spreminjanj in prilaganj v usposabljanju in njegovih razporeditvah), razkoraka med obljubami in realnim stanjem.
- PPRS imajo občutek drugorazrednosti v primerjavi s stalno sestavo.
- PPRS ugotavljajo, da nadrejeni ne vedo, kaj naj počnejo z rezervisti, čemu so namenjeni.
- Problem je zelo majhen interes za častniške dolžnosti v rezervni sestavi.
- Delodajalci so s pogodbeno vojaško rezervo slabo seznanjeni.
- Delodajalci odločitev glede vstopa v pogodbeno rezervo prepuščajo zaposlenim, vendar pod pogojem, da primarna zaposlitev ne trpi.
- Delodajalci imajo nevtralen odnos do služenja svojih zaposlenih v rezervni sestavi: koristi ni, v glavnem pa tudi bremen ne.
- Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje negativnih učinkov služenja delavcev v rezervi za delodajalce je seznanjenost s termini usposabljanja.
- Primarna zaposlitev pri delavcih, ki so hkrati PPRS, pretehta služenje v rezervi. Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi misij (ali drugih dolgotrajnejših obveznosti) je tako za pripadnike pogodbene rezerve kot delodajalce dejavnik tveganja.
- Delodajalci se bojijo dolgotrajnih odsotnosti zaposlenih – tudi tistih, ki bi lahko nastale zaradi poškodb delavcev na služenju v pogodbeni rezervi.
Še na kratko o javnem mnenju v zvezi s pogodbeno rezervo: raziskave Slovenskega javnega mnenja (SJM) v preteklosti so kazale, da prebivalstvo Slovenije slabo pozna pogodbeno rezervo in da ga informacije o tem niti ne zanimajo. Še podatek iz zadnje raziskave SJM o nacionalni varnosti, ki sem ga napovedala na 26. nujni seji Odbora za obrambo DZ o pobudi za nacionalno gardo 17. februarja letos. V to raziskavo smo namreč uvrstili vprašanje o poznavanju koncepta strateške rezerve, ki se glasi: »Republika Slovenija razvija tudi koncept vojaške strateške rezerve (VSR). Koncept VSR je zamisel o tem, kako v primeru izrazitega poslabšanja razmer v mednarodnem varnostnem okolju v ustreznem času okrepiti obrambne zmogljivosti države (materialne in kadrovske). Ali ste za ta koncept že slišali?« Terenski del raziskave (anketiranje) je tekel med 10.11.2015 in 23.2.2016, odgovori pa so: DA 16 %, NE 83,8 %, 0,2 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo.
Za zaključek naj izrazim upanje, da je okrepljena javna razprava v zadnjih mesecih, sem štejem tudi današnji posvet, morda vendarle povečala zavedanje javnosti in posledično tudi zavedanje političnih odločevalcev o problemih Slovenske vojske in našega obrambnega sistema nasploh.
Hvala!
Organizatorji pripravljajo poleg zbornika prispevkov tudi analizo prispevkov in razprave, ki jo nameravajo poslati političnim odločevalcem. Ravno odgovornost političnih odločevalcev za stanje v Slovenski vojski in za njegovo izboljšanje je bila v namreč v razpravi še posebej izpostavljena.
Maja Garb, v Ljubljani, 25. aprila 2016
* * *
»Prihajamo v miru« (»We come as friends«) - http://www.wecomeasfriends.com/eu/
Dokumentarec Huberta Sauperja Prihajamo v miru je brezkompromisni prikaz interesov multinacionalk, peacekeeperjev, domačih političnih voditeljev, verskih pridigarjev itd. v Južnem Sudanu. Najmlajša država na svetu, ki je neodvisnost in odcepitev od Sudana dosegla po letih vojne, mednarodnih pogajanj in referendumu leta 2011, je ponovno v vojni zaradi nerešenih mejnih vprašanj in nafte ter rivalstev med ljudstvi, brezupnost položaja prebivalstva pa povečujejo še raznovrstni drugi apetiti.
Sauper preko pripovedi majhnih ljudi uspe prikazati zapletenost razmer v Južnem Sudanu in proti začetnim pričakovanjem šokirati gledalca. Poleg navdušujočih kritik obstajajo tudi takšne, ki dokumentarcu očitajo nerazumljivost. Dejansko je dobro, da gledalec pred ogledom filma zgodbo Južnega Sudana vsaj v grobem pozna. Šele tako se bo lahko povsem posvetil vsem razsežnostim zgodb pripovedovalcev v dokumentarcu.
Vredno ogleda!
Maja Garb, v Ljubljani, 12. oktobra 2015
* * *
Sirija, Irak, Islamska država, begunci…
Kako razumeti? Kako rešiti? Proučujemo, iščemo smiselne in realne rešitve, ampak kriza se poglablja… Zdi se mi, da bi se morali upreti ljudje v Siriji in Iraku sami. Upreti se, ne pa bežati. Ampak komu se upreti, če gre za vojno vseh proti vsem? Upreti se vojni, ampak kako in kje, če ničesar podobnega državnim institucijam ne deluje? Ali pa morda le kaj deluje (poleg tihotapskih in kriminalnih mrež), pa tega ne vemo?
Nekaj tematskih del študentov:
Posebna izdaja Slogopisa o migracijah in begunski krizi:
http://www.sloga-platform.org/wp-content/uploads/2016/03/SLOGA_casopis_21st_SPLET.pdf
Maja Garb, v Ljubljani, 4. septembra in 6. oktobra 2015 ter 25.marca 2016
* * *
»Ni prostora za prasce«
Knjiga Roberta I. Suttona Ni prostora za prasce: Kako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni (Mladinska knjiga, 2011), http://www.bukla.si/?action=books&book_id=15630, v izvirniku The No Asshole Rule: Building a Civilized Workplace and Surviving One That Isn't (Random House, 2007) - https://www.gsb.stanford.edu/faculty-research/books/no-asshole-rule-building-civilized-workplace-surviving-one-isnt - mi v roke ni prišla povsem po naključju. Ne glede na nenaključne okoliščine in predvsem ne glede na naslov (avtor v knjigi pojasni tako naslov oziroma uporabo sicer neprimerne besede asshole, v prevodu prasec, kot razburjenje in navdušenje, ki sta ga naslov in beseda beseda hkrati zbudila v strokovnih izdajateljskih in bralnih krogih), pa je knjigi treba priznati ne samo zanimivosti ampak tudi strokovnost in znanstvenost. Sutton je namreč profesor menedžmenta in omenjena knjiga je povsem resna knjiga iz teorije in prakse menedžmenta. Lahko pa jo beremo tudi kot duhovno literaturo (v knjigarnah jo, na primer, najdemo ravno med tovrstnimi primerki), v tolažbo in pomoč.
Torej, dragi študenti in študentke, pri predmetu Obrambni menedžment vas v jeseni čaka knjiga Ni prostora za prasce. Upam, da boste uživali tako v branju kot razpravi, se česa naučili o ravnanju v organizacijah ter se oborožili z vedenjem, kako se v organizacijah spopasti z neustreznimi odnosi.
Maja Garb, v Ljubljani, 30. aprila 2015
* * *
Poveljevanje s poslanstvom (mission command)
Slovenska Vojaška doktrina (2006) - http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/ministrstvo/vojd2006_slo.pdf - »zapoveduje« pristop k poveljevanju na podlagi poslanstva (str. 63). Za takšen pristop je pomembno, da poveljnik zagotovi, da podrejeni razumejo njegovo namero ter svoje poslanstvo. Razumeti morajo, kakšen učinek je treba doseči, in razloge, zakaj je to potrebno. Podrejeni morajo imeti jasno določeno poslanstvo (nalogo), čas in prostor ter dovolj sil in sredstev za uresničitev poslanstva. V izvedbi poveljnik čim manj uporablja kontrolo in po nepotrebnem ne ovira svobode delovanja podrejenih poveljnikov. Ti sami odločajo, kako na najboljši način uresničiti poslanstvo enot, ki jim poveljujejo.
Poveljevanje s poslanstvom je pogosto zapisano v doktrine sodobnih vojsk. Žal pa se v praksi ne uresničuje vedno. Zanimivo mnenje o razlogih, zakaj je temu tako in zakaj je treba v praksi izvajati koncepte, kot so poveljevanje s poslanstvom, poveljevanje z namero, vodenje na podlagi vrednot in transformacijsko vodenje, v reviji Canadian Military Journal (št. 3/2014) napiše Allan English (Whatever happened to mission Command in the CAF? - http://www.journal.forces.gc.ca/vol14/no3/PDF/CMJ143Ep73.pdf). Na koncu svojega mnenja zapiše, da ničesar, ker je povedal, ni novo. Ampak ker »institucionalni spomin« velja zgolj toliko kot usposabljanje in strokovno izobraževanje, ki ga prejme vsaka generacija, je od časa do časa pomembno ponoviti takšne najboljše prakse, da se ne pozabijo.
Maja Garb, v Ljubljani, 26. marca 2015
* * *
Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Kadetnica v Mariboru je bila v petek, 26. septembra 2014 čudovita kulisa slovesnosti Centra vojaških šol ob koncu šolskega leta 2013/14. Prireditev je bila resnično zelo slovesna in polna simbolizma. Ne predstavljam si, da kateri od diplomantov različnih tečajev in šolanj ne bi bil ponosen, da se je njegovo/njeno šolanje zaključilo s takšno prireditvijo (na spletni strani Ministrstva za obrambo je nekaj vsebine in fotografij http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7238/ ). Tistim, ki se že dlje časa ukvarjajo oziroma ukvarjamo s problematiko vojaškega izobraževanja in usposabljanja, pa se je ob tem logično zastavilo vprašanje, če t.i. VIU vendarle končno prehaja v bolj stabilno in jasno začrtano obdobje. S tem pomembnim delom Slovenske vojske je bilo namreč doslej marsikaj narobe. Narobe predvsem v smislu nedorečenosti, nasprotujočih si konceptov, neprestanih novih zamisli in reform ali poskusov reform, pa tudi odrinjenosti od osrednjih dejavnosti in kadrovske politike Slovenske vojske, kot da izobraževanje in usposabljanje ni ključen dejavnik kvalitete in nasploh profesionalnosti vsake vojske.
Morda se zapisa vtisov ob septembrski slovesnosti v Mariboru niti ne bi lotila, če ne bi naletela na številne zapisane odzive na knjigo Joan Johnson-Freese »Educating America's Military« (London: Routledge, 2013). Vsebino knjige kot tudi razloge, zakaj je knjigo o ameriških vojaških šolah (zlasti kolidžih), napisala, je avtorica tudi predstavila - http://www.c-span.org/video/?311742-1/book-discussion-educating-americas-military .Njena kritika neakademskosti vojaških šol je doživela precej burne odzive – od pohval in priporočila (Hicks v reviji Armed Forces & Society, Vol. 40, No. 4, 2014, str. 789-791) do začudenja in zavračanja (komentarji na spletni strani Amazon.com http://www.amazon.com/Educating-Americas-Military-Cass-Studies/product-reviews/0415634997/ref=cm_cr_dp_see_all_btm?ie=UTF8&showViewpoints=1&sortBy=bySubmissionDateDescending) ali poskusov bolj ali manj celovitih ocen dela avtoričinih poklicnih kolegov (Selmeski na http://www.au.af.mil/au/afri/review_full.asp?id=532; Nielsen na http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=37632).
Omenjena knjiga in razprave o njej namreč, kljub različnim sistemom šolanja vojaških častnikov v ZDA in Sloveniji, odlično sovpadajo z razmišljanji, pomisleki, kritikami o vojaškem izobraževanju in usposabljanju pri nas.
Maja Garb, v Ljubljani, 24. oktobra 2014
* * *
Združenje slovenskih mirovnikov - https://www.facebook.com/pages/Zdru%C5%BEenje-Slovenskih-Mirovnikov/223528691177303?sk=timeline
Združenje slovenskih mirovnikov je bilo ustanovljeno 23. novembra 2013. Med drugim si je med svojimi cilji zadalo, da vsaj enkrat letno pripravi javno strokovno srečanje. V soboto, 31. maja 2014, je tako v Kadetnici v Mariboru potekalo prvo takšno srečanje – okrogla miza z naslovom Kaj Afganistan Sloveniji mar. Panelisti, vsi na zelo različne načine povezani s sodelovanjem Slovenske vojske v ISAF, so izjemno zanimivo predstavili svoje izkušnje z misijo ISAF-a. Bila je to zagotovo ena najboljših okroglih miz, kar sem se jih kdajkoli udeležila!
Združenju slovenskih mirovnikov želim veliko uspešnih dogodkov, vsem nam pa čim več miru na svetu.
Maja Garb, v Ljubljani, 13. junija 2014
* * *
Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS)
»je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna članica Svetovne veteranske federacije - World Veterans Federation, kjer aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene resolucije in sklepe.« (s spletne strani ZVVS, 17.2.2014)
Zveza veteranov vojne za Slovenijo http://www.zvvs.si/
World Veterans Federation (WVF) http://www.wvf-fmac.org/
* * *
Vojaška terminologija http://www.slovenskavojska.si/vojaska-terminologija/
Šola za tuje jezike iz Centra vojaških šol Slovenske vojske je 20. novembra 2013 v prostorih Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah organizirala posvet z naslovom Slovensko vojaško izrazoslovje danes in jutri (http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6877/ed14cb1d60724482dc97c2e571b72ffd/). Na posvetu smo slišali veliko zanimivih ugotovitev, stališč, problemov in zagat, rešitev glede same vojaške terminologije kot tudi dela oziroma procesov, povezanih z njo. Tako se je slovenska vojaška terminologija pred časom srečevala s srbohrvatizmi, danes z anglizmi, pa tudi shrbohrvatizmi se znova pojavljajo. »Biblija« terminologije v Natu je AAP-6 (NATO Glossary of Terms and Definitions), ki se redno dopolnjuje. Pri terminoloških vprašanjih ni dovolj delo jezikoslovcev, nujno je tudi sodelovanje strokovnjakov, vidimo pa lahko, da mnenja strokovnjakov z istega področja okrog terminov niso enotna. Neposredno ob pripravi slovarja včasih ugotovimo, kako obsežno je neko strokovno področje; to velja tudi za vojaško področje in vojaško terminologijo. Prevajalci nujno potrebujejo slovarje za svoje delo, zato je delo terminologov pomembno, pomembna pa je tudi čim enostavnejša dostopnost slovarjev za uporabo. Smo »odkrili« novo slovensko besedo – ciljenje?
Ker so nas na obramboslovju pogosto spremljale pobude, da pri svojem delu skrbimo tako za ustrezno slovensko obramboslovno (in vojaško) terminologijo kot za lep slovenski jezik, sem bila posveta zelo vesela, še bolj vesela in zadovoljna pa, ko se je na posvetu izkazalo, kako zelo si številne službe in posamezniki tako na Ministrstvu za obrambo kot pri strokovnih revijah in drugih institucijah prizadevajo za ustrezen strokovni jezik. Seveda pa si moramo za to prizadevati tudi strokovnjaki sami, drugače je delo terminologov zaman.
Maja Garb, v Ljubljani, 21. novembra 2013
* * *
Posvet o študijskih praksah v organizaciji ŠOS, 6. november 2013 - http://www.highereducation.si/
Letošnji posvet Študentske organizacije Sloveniji je bil posvečen problemu iskanja, zagotavljanja, potrebnosti, organiziranosti ipd. strokovnih praks, ki so del študijskih programov. Sam naslov posveta »Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela« je izpostavil enega od bistvenih ciljev študijskih praks. Po mojem mnenju ima praksa še vrsto drugih ciljev – od pridobivanja novih znanj, ugotavljanja možnosti za prenos teoretičnih znanj v prakso do spoznavanja načinov dela in kulture delovnih okolij. Na posvetu je bila izpostavljena vrsta tem in problemov – zakonodaja, razpoložljivost praks, kompetence, nivo organiziranosti, različne vrste praks, dobre prakse na področju organiziranja študijskih praks, mnenja študentov o praksah ipd. Iz razprav in pogovorov na delavnicah je bilo videti, da imamo koordinatorji študijskih praks na fakultetah pravzaprav zelo podobne izkušnje in tudi zelo podobne probleme. Eden med njimi je tudi vedno večja zaprtost gospodarstva in javnega sektorja za potrebe opravljanja strokovnih praks študentov. Na žalost se je to neposredno izrazilo tudi na samem posvetu, kjer predstavnikov organizacij, v katerih prakse potekajo oziroma bi morale potekati (z izjemo predstavnice Gospodarske zbornice Slovenije, ki je sodelovala na zaključni izredno zanimivi in vroči razpravi), ni bilo.
Maja Garb, v Ljubljani, 7. novembra 2013
* * *
ERGOMAS 2013 http://ergomas.ch/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=71; http://www.ergomas.ch/
Evropska raziskovalna skupina o vojski in družbi, na kratko ERGOMAS (European Research Group on Military and Society), se je prejšnji teden srečala na že 12. bienalni konferenci. Tokrat v čudovitem Madridu v Španiji. Dogodek je potekal na UNED (Universidad Nacional de Educación a Distancia), na Nacionalni univerzi za izobraževanje na daljavo (http://portal.uned.es/ ). Delovnih skupin, panelov in prispevkov oziroma nastopov kolegov in kolegic z vsega sveta je bilo toliko, da se je bilo vseh nemogoče udeležiti. Prav tako je težko poročati z vseh panelov, ki sem se jih udeležila, zato naj zapišem le nekatere zaznamke:
- izšla je – in po mnenju nekaterih udeležencev konference zelo dobra - knjiga o odnosu izraelske družbe do različnih smrtnih žrtev (Levy, Yagil: Israel's Death Hierarchy: Casualty Aversion in a Militarized Democracy. New York: New York University Press, 2012.)
- Biti motorist je včasih dobra sprostitvena strategija za vojne veterane.
- Vojaško življenje kot tako vpliva na partnerska razmerja, sama udeležba vojaka na operaciji pa ne.
- Vojaki, ki so sodelovali v intervenciji Varšavskega sporazuma leta 1968 na Češkem, na Poljskem nimajo statusa veterana.
- Na Švedskem so trenutno zadovoljni s kakovostjo kandidatov za zaposlitev v vojski, v drugem letu poklicnega popolnjevanja pa je upadlo število kandidatov. Na Tajvanu, kjer imajo trenutno dvotirni sistem (hkrati obvezniško in poklicno vojsko), je kvaliteta kandidatov manjša. V Nemčiji so zaskrbljeni nad številnimi predčasnimi odhodi z vojaškega usposabljanja (30 odstotkov).
- Vojska Bosne in Hercegovine deluje kot mehanizem graditve države.
- Za uveljavljanje koncepta pametne obrambe v Natu je izredno pomembna izobraženost.
- Huntington absolutist in Janowitz pragmatist?
- Kako reagirati na misiji, ko se srečaš z družbenimi praksami, ki za Evropejca niso kulturno sprejemljive?
- Kaj vojaki dejansko počno v Afganistanu? Z domačini pijejo čaj.
- Politična in družbena pomembnost zadev obrambe se v Evropi zmanjšuje.
- Po dveh tednih začetka socializacije kadetov na vojaški akademiji se njihov etos in navdušenje občutno zmanjšata. Kasneje etos zopet naraste, navdušenje pa se še naprej zmanjšuje.
- Kaj je pravzaprav vojaško znanje?
- V intervjujih kot družboslovni raziskovalni metodi anonimnost ni možna, mora pa raziskovalec poskrbeti za zaupnost.
- Ko pišeš znanstvene članke, je izjemno pomemben uvod.
- Govorice na družabnih omrežjih lahko zagrenijo življenje vojaka na misiji.
- Kje potegniti črto med vojaško strokovnostjo in politično avtoriteto?
- .... (Opravičujem se vsem avtorjem neomenjenih tez).
Sama sem nastopila z dvema predstavitvama. V prvem nastopu sem predstavila profesionalizem Slovenske vojske, pri čemer se ugotavljala, da se v Slovenski vojski v zadnjih letih resda več govori o profesionalnih elementih vojaškega poklica (znanje in izobrazba, etika...), da pa klasični problemi poklicne vojske (problemi popolnjevanja - kot je npr. zadostno število vojakov), še vedno ostajajo pereči. V drugem nastopu sem problematizirala razlikovanje med mirovnimi in drugimi vrstami mednarodnih vojaških operacij, tudi na slovenskem primeru.
Maja Garb, v Ljubljani, 10. junija 2013