RADIKALIZACIJA IN CELOVITI PROTIUKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Šifra:

V5-1735

Obdobje:

1.4.2018 - 31.7.2020

Vodja:

prof.dr. Iztok Prezelj

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

1. Delovni sveženj (DS): Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji v RS: Čas za izvedbo: meseci 1-4 Raziskovalci: Iztok Prezelj (FDV), Anja Kolak (FDV), Janja Vuga Beršnak (FDV), Branko Lobnikar (FVV), Andrej Sotlar (FVV) in Maja Modic (FVV). 2. DS: Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS: Čas za izvedbo: meseci 5-16 Raziskovalci: Iztok Prezelj (FDV), Anja Kolak (FDV), Janja Vuga Beršnak (FDV), Branko Lobnikar (FVV), Andrej Sotlar (FVV) in Maja Modic (FVV). 3. DS: Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja Čas za izvedbo: meseci 17-22. Raziskovalci: Iztok Prezelj (FDV), Anja Kolak (FDV), Janja Vuga Beršnak (FDV), Branko Lobnikar (FVV), Andrej Sotlar (FVV) in Maja Modic (FVV). S projektno skupino se poveže tudi doktorska študentka na FDV, ki v okviru svoje doktorske naloge proučuje de-radikalizacijske programe v Evropi (Anica Ferlin). Sodelovanje na projektu bo pripomoglo k kakovosti njene doktorske naloge. 4. Oblikovanje celovitega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v RS: Čas za izvedbo: meseci 23-28. Raziskovalci: Iztok Prezelj (FDV), Anja Kolak (FDV), Janja Vuga Beršnak (FDV), Branko Lobnikar (FVV), Andrej Sotlar (FVV) in Maja Modic (FVV). Za podporo različnim projektnim aktivnostim v posameznih delovnih svežnjih bo angažiran tudi eden do dva študent-a podpilomskega študija. Časovni načrt diseminacije projektnih rezultatov: - Organizacija simpozija za deležnike oziroma institucije s področja spremljanja radikalizacije in boja zoper radikalizacijo v RS: mesec 19 ali 20 - Organizacija javnega dogodka na temo radikalizacije in boja zoper radikalizacijo v RS za širšo strokovno in znanstveno javnost (predvidoma panel v okviru konference ali okrogla miza v okviru Dnevov varstvoslovja 2020 za predstavitev končnih rezultatov raziskovalnega projekta – predvidoma mesec 28; predstavitev preliminarnih rezultatov na Dnevih varstvoslovja 2019 – mesec 15). - Vključitev projektnih rezultatov v pedagoški proces na FDV (UL) in FVV (UM) – stalna aktivnost vezana na semestralni načrt izvedbe različnih pedagoških predmetov na 1. in 2. stopnji na FDV in FVV. - Izdaja monografije na temo radikalizacije: mesec 28.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735

Vsebinski opis projekta:

Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Analiza trendov na področju izvajanja terorističnega nasilja pokaže, da se povečujejo brutalnost, primarnost civilnih tarč in žrtev, povezanost z vojaško prisotnostjo na kriznih žariščih, povezanost z migracijami in medkulturnimi ter medverskimi odnosi, poleg tega pa se spekter nasilnih metod širi (npr. v smeri uporabe samomorilskega terorizma v Evropi, simultanih napadov, uporabe tovornih vozil, napadov na koncerte, restavracije, medijske hiše…). Radikalizacija je proces, v katerem posamezniki ali družbene skupine oblikujejo radikalna stališča glede političnih ali družbenih problemov, v končni fazi pa lahko vodi tudi k uporabi ekstremnega nasilja za doseganje političnih ciljev (terorizem). Evropske države in relevantne mednarodne organizacije (OZN, EU, OVSE in NATO) so radikalizacijo prepoznale kot grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Zato države oblikujejo ter preoblikujejo programe za spremljanje radikalizacije in programe za de-radikalizacijo. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države. Namen prijavljenega projekta je pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje, ter mrežne strukture državnih in nedržavnih institucij, ki lahko prispevajo k deradikalizaciji ranljivih skupin in posameznikov. Projekt se v izhodišču fokusira na naslednje oblike radikalizacije: islamistična, desno usmerjena, levo usmerjena, secesionistična in radikalizacija v zvezi s posameznim problemom (»single issue«). Projekt je zasnovan na naslednjih ciljih: 1. Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost še preden oblikujemo koncept in politiko spremljanja radikalizacije ter boja proti radikalizaciji. To se še posebej nanaša na razumevanje terminov nasilni ekstremizem, radikalizacija, polarizacija in terorizem ter njihovih razmerij. 2. Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje naslednje podcilje: - Pregled izbranih obstoječih tujih pristopov k spremljanju radikalizacije. - Identifikacija in kratek opis ključnih primerov radikalizacije v Sloveniji, pri čemer se bomo oprli na medijsko poročanje in zaključke parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS (kjer sta kot strokovni priči sodelovala dva člana raziskovalne skupine). - Identifikacija radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin (npr. mladina, verske skupine, etnične skupine, priseljenci, druga generacija priseljencev, azilanti, navijaške skupine, družine ipd.). - Izvedba delavnic s fokusnimi skupinami: nosilci varnostnih informacij o obstoječi radikalizaciji v RS (policija, SOVA, OVS ipd.), svetovalci Zavoda za zaposlovanje RS, predstavniki Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v RS, svetovalni delavci v šolah, vodjo nekdanje parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS itd. - Kvantitativna analiza: izvedba ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo. 3. Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja: - Opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. - Analiza izbranih konceptualnih in praktičnih tujih primerov spremljanja radikalizacije na osnovi indikatorjev. V okviru tega cilja bo še posebna pozornost namenjena identifikaciji indikatorjev v povezavi z t.i. »samotnimi volkovi«, ki so se radikalizirali sami in na koncu izvedli teroristične napade ali pa odšli med tuje borce v Sirijo. - Oblikovanje MODELA indikatorjev za identifikacijo nasilne radikalizacije, kar vključuje opis indikatorjev in njihovih medsebojnih povezav, izdelava grafične slike modela itd. Model bo prilagojen slovenskim razmeram in bo vključeval indikatorje na mezo in na mikro ravni. 4. Oblikovanje celovitega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v Republiki Sloveniji: - Identifikacija širokega spektra državnih in nedržavnih institucij, ki se (lahko) ukvarjajo s spremljanjem radikalizacije in/ali ukrepi proti njej. Podcilj vključuje izvedbo intervjujev z vsemi institucijami in opis njihove možne ali dejanske vloge na tem področju, vključno z izpostavitvijo pravne osnove. - Oblikovanje medinstitucionalnega oziroma medorganizacijskega koncepta oziroma modela sodelovanja v boju zoper radikalizacijo v RS, kar vključuje tudi izdelavo grafike tega modela, opis mehanizma prepoznavanja dobrih praks v okviru posameznih institucij in iz tujine. Pomembno je poudariti, da raziskovalna skupina pri prijavljenem projektu izrazito interdisciplinarna, saj vključuje dve podskupini, ki prihajata iz dveh univerz (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede). Člani skupine sodelujejo v ožjem usmerjevalnem odboru nacionalne RAN platforme (Radicalization Awareness Network), s širokim spektrom državnih organov, ki se ukvarjajo s terorizmom in spremljanjem radikalizacije, v mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenjih s področja prijave (npr. v European Expert Network on Terrorism - EENeT), dva člana sta pomagala parlamentarni preiskovalni komisiji za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS itd. Projekt bo s svojimi rezultati predstavljal prvi celoviti znanstveni pregled in vpogled na pereče področje radikalizacije v Sloveniji, prispeval bo k ozaveščanju akterjev in družbe glede tega problema in v prakso bo ponudil indikatorski model za spremljanje radikalizacije ter konceptualno osnovo za oblikovanje politike in programa deradikalizacije.


Nazaj na seznam projektov