Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti

Šifra:

V5-1712

Obdobje:

1.4.2018 - 30.9.2020

Vodja:

prof.dr. Metka Kuhar

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

1. faza: priprava kvantitativne raziskave Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in povezanost z zdravjem ter kakovostjo življenja v odraslosti v Sloveniji, izvedba prvega strokovnega srečanja 1. 4. 2018 – 1. 9. 2018: Teoretski pregled dosedanjih raziskav. 1. 7. 2018 – 31. 1. 2019: Priprava vprašalnika, pilotno testiranje, priprava vzorčnega načrta. 1. 11. 2018 – 31. 1. 2019: Izvedba prvega strokovnega dogodka za naročnika in odločevalce, strokovne javnosti, znanstveno skupnost. 1. 2. 2019 – 31. 3. 2019: Zbiranje podatkov, priprava podatkovne baze. 1. 4. 2019 – 31. 12. 2019: Osnovna analiza anketnih podatkov. 2. faza: izvedba kvalitativne raziskave Vrtci in šole kot ustanove, utemeljene na razumevanju travme 1. 10. 2019 – 28. 2. 2020: Pregled primerov dobrih praks. 1. 10. 2019 – 30. 4. 2020: Priprava, izvedba fokusnih skupin in priprava kratkega poročila. 3. faza: izvedba drugega strokovnega srečanja, diseminacija rezultatov, ključne usmeritve za delo naprej 1. 4. 2020 – 30. 6. 2020: Priprava krajše strokovne publikacije s ključnimi anketnimi rezultati. 1. 4. 2020 – 30. 9. 2020: Priprava smernic za delo naprej. 1. 4. 2020 – 30. 6. 2020: Izvedba drugega strokovnega dogodka za naročnika in odločevalce, strokovne javnosti, znanstveno skupnost. 1. 5. 2020 – 30. 9. 2020: Priprava znanstvenih prispevkov.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17070&search_term=V5-1712

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17070&search_term=V5-1712

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17070&search_term=V5-1712

Vsebinski opis projekta:

Vse več raziskav kaže, da so izkušnje (tako pozitivne kot obremenjujoče) v otroštvu povezane s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganimi vedenji v otroštvu in odraslosti in drugimi neugodnimi izidi (npr. nižja stopnja izobrazbe in nižji materialni status v odraslosti). Obstajajo celo izračuni o finančnih posledicah obremenjujočih dogodkov tako v smislu prihodkov/davkov s strani posameznikov kot državnih izdatkov za zdravstvo in socialno varstvo. Zavedanje o tem, kaj so obremenjujoče zgodnje izkušnje ter kakšne so njihove posledice, predvsem pa prepoznavanje tega fenomena ter zagotavljanje podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode, je ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog. Velik del podatkov o pojavnosti obremenjujočih izkušenj v otroštvu in o povezavah med njimi in različnimi izidi v odraslosti izhaja iz svetovno prepoznavne »Adverse childhood experience study«. Ta raziskava je bila prvič izvedena v letih 1995–97 v ZDA in se od leta 2009 letno izvaja v vseh ameriških državah; izvedli pa so jo tudi v številnih državah izven ZDA, npr. v Angliji, Walesu, na Škotskem, v Romuniji, Makedoniji, Srbiji, Litvi, Latviji, Albaniji, Turčiji, Črni gori, Ruski federaciji, na Češkem, Poljskem, na Norveškem, v Kanadi, Braziliji, na Kitajskem, Filipinih itd. V omenjenih raziskavah se največkrat meri deset kategorij obremenjujočih izkušenj v otroštvu (OIO). Pet kategorij predstavljajo osebne izkušnje: psihično, fizično in spolno nasilje oz. zloraba ter psihično in fizično zanemarjanje. Pet kategorij pa se navezuje na ostale družinske člane oz. člane gospodinjstva (poimenovane disfunkcije v gospodinjstvu). Mednje uvrščamo nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost, duševne težave in kriminalno dejanje odraslega člana gospodinjstva ter razveza staršev oz. prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti enega od staršev, ločitve ali zapustitve. V zadnjih letih je na področju raziskovanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu vse več poudarka na dodatnih obremenjujočih izkušnjah, kar smo tudi vključili v slovensko raziskavo, npr. življenje v revščini, izkušnja diskriminiranosti itd. V študijah OIO običajno več kot dve tretjini udeležencev poroča o vsaj eni obremenjujoči izkušnji v otroštvu od desetih, od desetina do šestina pa jih ima za sabo štiri ali več takih izkušenj. Te stopnje so višje pri marginaliziranih skupinah prebivalstva in populacijah z nižjim socialnoekonomskim položajem. Največja verjetnost, da se pri posamezniku razvije slabše fizično ali duševno zdravje ali/in drugi neugodni izidi, je pri tistih s štirimi ali več OIO. Namen raziskave je bil v prvi vrsti pridobiti podatke o pojavnosti OIO med Slovenci in Slovenkami in o povezanosti OIO z različnimi zdravstvenimi in psihosocialnimi izidi v odraslosti, pa tudi o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih v otroštvu in odraslosti. Tako smo v letu 2019 na velikem in heterogenem vzorcu izvedli prvo slovensko študijo OIO. Na vzorcu 4940 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let, smo izvedli spletno anketo. O rezultatih in priporočilih poročamo v krajši strokovni publikaciji in znanstvenih prispevkih. V drugem delu projekta smo pregledali izbrane tuje modele dobrih praks v kontekstu vrtcev in šol. To so namreč ključne ustanove, ki lahko z razvijanjem varnih in spodbudnih okolij delujejo kot temeljni varovalni dejavnik v življenju otrok in mladostnikov. V šestih fokusnih skupinah s skupaj 43 vzgojiteljicami, učiteljicami razredne stopnje in svetovalnimi delavkami smo ugotavljali naslednje: 1) kako v slovenskem prostoru vrtci in šole razumejo in prepoznavajo deset osnovnih OIO in druge travmatične izkušnje, 2) v kolikšni meri se zavedajo povezave med temi izkušnjami in različnimi težavnimi vedenji (npr. čustveno-vedenjske težave) in drugimi znaki, ki kažejo na posledice teh izkušenj, 3) kako ukrepajo v primerih, ko prepoznajo OIO oz. druge travmatične izkušnje ali njihove posledice, ali razvijajo strategije odzivanja in podpore, in če da, kakšne, 4) kaj bi želeli strokovni delavci v vrtcih in šolah spremeniti za boljši odziv na te izkušnje (npr. znotraj lastne ustanove, na ravni sistemskih sprememb). Oblikovali smo izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično naslavljanje te tematike v vrtcih in šolah. S pomočjo predstavljene raziskave želimo prispevati k razvijanju ustreznih modelov preventivnega delovanja in sistematičnih zgodnjih intervencij v slovenskem prostoru tako v smeri prepoznavanja in preprečevanja OIO kakor zmanjševanja njihovih negativnih posledic ter krepitve varovalnih dejavnikov.


Nazaj na seznam projektov