Skoči do osrednje vsebine

CRP V5- 2153 Upravljanje kapitalskih virov v Slovenskih občinah ARRS del

Šifra:

V5-2153

Obdobje:

1.9.2021 - 31.8.2022

Letni obseg:

0,13 FTE | 2021

Vodja projekta na FDV:

izr.prof.dr. Irena Bačlija Brajnik

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Projekt se bil sestavljen iz treh faz. 1.) V prvi fazi, fazi analize pravnih aktov je potekala analiza področnih predpisov, ki urejajo posamezen občinski kapitalski vir. Prva faza je potekala od 1.9.2021 do 1.2.2022. 2.) V drugi fazi se je izvajal zbir podatkov o kapitalskih virih v absolutnih zneskih za vse občine v Sloveniji od leta 2010 do leta 2020. Zbir je zajemal vse kapitalske vire za vsako občino glede na časovni trend (torej kako se je obseg vira spreminjal v obdobju od 2010 – 2020), vire primerjalno med občinami (v absolutnem znesku, ter relativno glede na število prebivalcev in nacionalno povprečje višine vira). Druga faza je potekala od 1.12.2021 do 1.6.2022. 3.) V tretji fazi smo pripravili izračun trendov in korealcij glede na izbrane neodvisne kazalnike karakteristik občin. Izroček te faze so pripravljene strokovne in znanstvene publikacije. Tretja faza je trajala od 1.6.2022 do 31.8.2022.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=18569&search_term=V5-2153

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=18569&search_term=V5-2153

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=18569&search_term=V5-2153

Vsebinski opis projekta:

Globalizacija in postindustrijska revitalizacija lokalnih skupnosti sta vplivali na ustvarjanje konkurenčnosti med njimi (Bramezza 1996). Pri tem konkurenčnost razumemo kot tekmovanje za vlagatelje, nove prebivalce in turiste (odvisno od usmerjenosti lokalne skupnosti). Da so lokalne skupnosti zmožne konkurenčne dimenzije, izhaja iz vala decentralizacije, zaradi katerega je vse več nalog in pristojnosti v domeni lokalnih oblasti, to pa jim daje moč in možnost za oblikovanje in razvoj novih aktivnosti in strategij (Hall 1993). Porterjeve (1998) empirične raziskave potrjujejo, da je konkurenčno okolje zelo pomemben dejavnik za pridobivanje konkurenčne prednosti na globalnem trgu. Strateško tržno načrtovanje temelji na predpostavki, da je prihodnost precej negotova in zato odvisna od strateških dejavnosti in načrtov. Izziv, pred katerim je lokalna skupnost, je, da se oblikuje kot fleksibilen sistem, ki lahko absorbira šoke ter se hitro in učinkovito prilagodi novim razvojnim priložnostim. Številni avtorji (Phillips 1993; Kotler 1999) opozarjajo, da je strateško tržno načrtovanje za lokalne skupnosti težje kot za podjetja. Podjetja imajo jasno začrtane pristojnosti in odgovornosti, hierarhijo, jasen obračun dobička ali izgube, s katerimi merijo letni napredek. Po drugi strani so lokalne skupnosti nenehna bojišča, kjer posamezne interesne skupine skušajo uveljaviti svoje interese in strategije. Kljub navedenim omejitvam lokalnih skupnosti pri strateškem tržnem načrtovanju pa ne gre zanemariti priložnosti, ki jih lokalne skupnosti imajo. Prav tako kot podjetja lahko definirajo svoje cilje in merljive kriterije poslovanja. Lokalne skupnosti v Sloveniji se vedno bolj prilagajajo globalnim razmeram, saj se zaradi povečane mobilnosti med seboj (pa tudi čezmejno) borijo za položaj na trgu. Pri tem so seveda omejene z zakonskim okvirom, ki določa fiskalno avtonomijo. Vendar je, kot kažejo zadnje ugotovitve (Bačlija, Kronegger in Prebilič, 2021) tukaj še veliko prostora za optimizacijo lokalnih fiskalnih politik. Vendar davčni instrumenti niso edini, s katerimi lokalne skupnosti tekmujejo na trgu. Zelo pomemben aspekt finančnega stanja so tudi kapitalski prihodki. Kapitalski prihodki občin v Sloveniji praviloma ne presegajo 0,5% vseh prihodkov. Trenutne baze podatkov omogočajo le zbirni vpogled v kapitalske prihodke, kar pomeni, da ni znano, koliko občine pridobijo iz posameznega kapitalskega vira. Po zakonodaji med kapitalske vire štejemo prihodke od prodaje poslovnih objektov in poslovnih prostorov, od prodaje stanovanjskih objektov in stanovanj, ter od prodaje drugih zgradb in prostorov. Pa tudi prihodke od prodaje cestnih motornih vozil, od prodaje helikopterjev in letal, od prodaje ladij in čolnov, in od prodaje drugih prevoznih sredstev. Sem sodijo še prihodki od prodaje pisarniške opreme, od prodaje računalniške opreme, od prodaje druge opreme, od prodaje drugih osnovnih sredstev, od prodaje blagovnih rezerv, in od prodaje drugih zalog. Pomemben del so prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč, od prodaje gozdov, od prodaje stavbnih zemljišč, ter od prodaje premoženjskih pravic in drugih neopredmetenih sredstev. Poleg tega bi bilo smotrno (vsaj vsebinsko) med kapitalske prihodke zajeti tudi druge vrste prihodkov, ki nakazujejo na kapitalsko upravljalsko sposobnost občin. Sem sodi skupina prihodkov od prodaje blaga in storitev (vstopnine, odpadki ipd.) ter prihodki od premoženja (prihodki iz naslova najemnin za kmetijska zemljišča in gozdove, za poslovne prostore, najemnin za stanovanja, prihodki od najemnin za opremo, prihodki od zakupnin, prihodki iz naslova podeljenih koncesij in licenčnin, prihodki iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo).Izdelana baza kapitalskih virov bi omogočila ugotavljanje o zakonitostih, ki nakazujejo katere občine so bolj sposobne za upravljanje s kapitalom. Razumevanje te vzročnosti pa je ključno za nadaljnje oblikovanje javnih politik na področju delovanja in financiranja občin.


Nazaj na seznam projektov