Bločno modeliranje večnivojskih in časovnih omrežij

Šifra:

J7-8279

Obdobje:

1.5.2017 - 30.4.2020

Letni obseg:

0,60 FTE | 2017

Vodja:

docent Aleš Žiberna

Veda:

Interdisciplinary research

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=12544&search_term=J7-8279

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=12544&search_term=J7-8279

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=12544&search_term=J7-8279

Vsebinski opis projekta:

IZHODIŠČA: Bločno modeliranje je metoda za iskanje skupin enot v omrežju in ugotavljanje povezav med njimi in tako med drugim omogoča spoznanje globalne strukture omrežja. Poskuša določiti tako razbitje množice vozlišč/enot omrežja, da ustrezni model (majhno omrežje, ki ga dobimo s skrčitvijo vseh skupin razbitja) opisuje zgradbo osnovnega omrežja. Zadnje čase se veliko pozornosti namenja analizi večnivojskih omrežij in analizi časovnih omrežij. Pri analizi večnivojskih omrežij hkrati proučujemo povezanost enot iz vsaj dveh nivojev oz. slojev (povezanost znotraj posameznega nivoja in med nivoji). Zelo pogosto prvi nivo predstavlja posameznike, drugi pa organizacije. Obe vrsti omrežij, torej večnivojska in časovna omrežja (kot omrežja, merjena v več časovnih točkah) bomo skupaj poimenovali povezana omrežja. Za bločno modeliranje je bila do sedaj razvita že vrsta metod, tako determinističnih kot stohastičnih. Vendar pa večina metod ne omogoča bločnega modeliranja večnivojskih in časovnih omrežij, oziroma tako imenovanih povezanih omrežij. Obstajajo sicer različice stohastičnega bločnega modeliranja za časovna omrežja, sami smo razvili metode za posplošeno bločno modeliranje večnivojskih, ki se lahko uporabijo tudi za bločno modeliranje ostalih povezanih omrežij. Vendar pa prve niso uporabne za večnivojska omrežja ter ne omogočajo vnaprej specificiranih delov bločnega modela, druge pa so v trenutni razvojni fazi primerne le za razmeroma majhna omrežja (do 100 enot v vsakem omrežju v primeru le dveh omrežij), med drugim tudi zaradi neprilagojene optimizacijske metode. Pri naši rešitvi bi bilo dobro tudi izpopolniti način uteževanja različnih delov rešitve. OPREDELITEV PROBLEMA: Trenutno ne obstaja nobena metoda za bločno modeliranje povezanih omrežji, ki bi omogočala bločno modeliranje večjih povezanih omrežij (velikih vsaj več sto vozlišč/enot) v doglednem času. To je problem, ki bi ga s projektom radi rešili in sicer z metodo, ki bi vključevala vsaj nekatere elemente posplošenega bločnega modeliranja. Poleg tega bomo raziskali, kateri modeli, predvsem za tako imenovana povezovalna omrežja, torej dele povezanih omrežij, ki predstavljajo povezave med posameznimi enovrstnimi omrežij, so primerni za različne vrste povezanih omrežij (več-nivojskih, časovnih, več-nivojskih časovnih). CILJI PROJEKTA: Projekt ima dva glavna cilja: (i.) izboljšanje optimizacijske metode za posplošeno bločno modeliranje za uporabo pri bločnem modeliranju povezanih omrežij, in (ii.) prilagoditev hitrejših pristopov za bločno modeliranje (npr. stohastičnega bločnega modeliranja) za bločno modeliranje povezanih omrežjih z določenimi elementi posplošenega bločnega modeliranja. Dodatni cilj projekta pa je tudi razvite metode uporabiti na empiričnih omrežjih s področja sodelovanj v znanosti (na primer. sodelovanja med raziskovalci skozi čas ter sodelovanje med raziskovalci in med njihovimi ustanovami) ter podati ustrezne zaključke. V sklopu projekta bomo dodatno pozornost namenili spoznavanju lokalnih mehanizmov, ki vodijo v določeno globalno (bločno) strukturo omrežja oz. spremembo globalne strukture in ki omogočajo generiranje omrežji z določeno bločno strukturo. IZVEDBA: Glavni del izvedbe projekta bo razdeljen v dve glavni veji, kjer se bo vsaka ukvarjala s svojim glavnim ciljem (torej izboljšanjem optimizacijske metode ali prilagoditev hitrejših pristopov bločnega modeliranja za povezana omrežja). Vsako vejo bo vodila svoja ustanova (IMFM in FDV). Delo bo sicer pri obeh potekalo podobno. Uvodnemu pregledu literature bo sledilo snovanje novih algoritmov oziroma metod, ki so bodo nato preko faz testiranja (kar vključuje tudi uporabo) in izboljševanja ter po potrebi vračanja na novo snovanje razvile do končnih metod v skladu s cilji posamezne veje. Vse razvite metode bomo proti koncu projekta tudi uporabili na omrežjih sodelovanj v znanosti.


Nazaj na seznam projektov