Segmentacija nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji

Šifra:

J5-9335

Obdobje:

1.7.2018 - 30.6.2021

Letni obseg:

0,43 FTE | 2018

Vodja:

prof.dr. Miroslav Stanojević

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

DELOVNI SVEŽENJ 1 (M1 – M12) – Konceptualna analiza in operacionalizacija konceptov DELOVNI SVEŽENJ 2 (M1 – M6) – Izdelava načrta ravnanja s podatki DELOVNI SVEŽENJ 3 (M5 – M16) – Analiza slovenskih in evropskih podatkovnih baz DELOVNI SVEŽENJ 4 (M10-M28) – Nestandardno zaposlovanje v organizacijah iz štirih sektorjev: intervjuji z delavci, predstavniki menedžmenta, delodajalskih organizacij in sindikatov DELOVNI SVEŽENJ 5 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: oblike in dejavniki destandardizacije zaposlovanja v štirih sektorjih DELOVNI SVEŽENJ 6 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: viri moči delavcev DELOVNI SVEŽENJ 7 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: socialni dialog DELOVNI SVEŽENJ 8 (M33 – M35) – Ciljno usmerjena analiza raziskovalnih rezultatov z deležniki DELOVNI SVEŽENJ 9 (M26 – M36) – Mednarodno znanstveno srečanje DELOVNI SVEŽENJ 10 (M1 – M36) – Diseminacija DELOVNI SVEŽENJ 11 (M1 – M36) – Koordinacija projekta

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335

Vsebinski opis projekta:

Evropski raziskovalci trga dela že dolgo zaznavajo problem »družbene nevzdržnosti« širitve najbolj depriviranih nestandardnih oblik dela (Supiot, 2001; Pedersini, 2002; Eichhorst et al., 2013; Harvey in Behling, 2010). Poudarjajo, da so ravno analize družbenoekonomskih dejavnikov, ki te oblike dela generirajo in spremljajo ključ za razumevanje najbolj problematičnih družbenih pojavov. Vrh tega opozarjajo na specifične pojave: denimo, na problem širjenja neformalnega sektorja in neformalnih zaposlitev v razvitih državah, o katerih se je še nedavno govorilo le v povezavi z nerazvitimi državami. Ali pa opozarjajo na oblike dela, pri katerih se običajne dimenzije prekarnega dela kombinirajo z nezakonitim statusom (Standing, 2008; Chang, 2009; Williams in Lansky, 2013). Dodaten problem predstavlja močan trend slabšanja položaja najbolj depriviranih standardnih delavcev. V kontekstu splošnega trenda deregulacije režimov zaposlovanja (liberalizacij režimov odpuščanja) se stopnja negotovosti teh 'standardno zaposlenih' delavcev stopnjuje, njihov položaj pa tendenčno izenačuje s položajem najbolj depriviranih kategorij nestandardno zaposlenih. Problem destandardizacije zaposlitev je aktualen tudi zaradi negativnih učinkov na zmožnost socialnih partnerjev, da ohranjajo socialni dialog, ki ima pomembno vlogo v »evropskem stebru socialnih pravic« (Evropska komisija, 2017a; 2017b). Glavni cilj raziskave je pojasnitev (identifikacija vzrokov) med-sektorske segmentacije nestandardnega dela in njenih družbenih učinkov v Sloveniji. Raziskava se bo osredotočila na analizo sektorskih značilnosti nestandardnega zaposlovanja ter na sektorsko pogojene kombinacije standardnega z različnimi oblikami nestandardnega zaposlovanja. S pomočjo med-sektorskih primerjav bomo poskušali identificirati skupne ter sektorsko specifične dejavnike generiranja nestandardnega zaposlovanja. Poudarek je na najbolj depriviranih oblikah tega zaposlovanja, prekarnih, neformalnih in nezakonitih zaposlitvah. Položaj delavcev vpetih v te oblike nestandardnega zaposlovanja bomo primerjali s položajem najbolj depriviranih skupin formalno (še) standardno zaposlenih delavcev. Različne oblike nestandardnega dela bomo proučevali v štirih sektorjih: predelovalni industriji, trgovini, informacijski in komunikacijski ter znanstveni dejavnosti. Znotraj nakazanega okvirja se bomo osredotočili na naslednje ožje raziskovalne cilje: prvič, določiti obseg in trende v (ne)standardnem zaposlovanju v štirih sektorjih; drugič, identificirati dejavnike širjenja raznih tipov/oblik (ne)standardnega zaposlovanja in segmentacije znotraj teh tipov (razcepi po kriteriju vzdržno/nevzdržno); tretjič, opredeliti vire moči teh skupin in jih primerjati z viri moči standardno zaposlenih; četrtič, raziskati učinke destandardizacije zaposlovanja na zmožnosti sindikalnega organiziranja nestandardnih delavcev in povratnih učinkov na vire moči standardno zaposlenih; petič, analizirati družbeno-ekonomske učinke (segmentacije) nestandardnega zaposlovanja v štirih sektorjih.

Dokumenti:

1. DS1_Konceptualna analiza_Delovni zvezek I_1_del


Nazaj na seznam projektov