Knjige

V sodobni družbi nenehno narašča poraba električne energije, družba postaja vedno bolj odvisna od elektrike. Avtorji poskušajo odgovoriti na vprašanja, koliko smo v sodobni družbi odporni na večje izpade električne energije in katere tipične posledice povzročijo večji izpadi električne energije.

Monografija predstavlja v slovenskem prostoru verjetno najtemeljitejšo znanstveno argumentacijo, kaj je vojaška družina, kaj jo opredeljuje in predvsem, zakaj jo je treba posebej obravnavati, čeprav ne ločeno od splošne (civilne) slovenske družine.

Monografija obravnava vprašanja, ki se nanašajo na splošna stališča mladih do domoljubja ter na poznavanje ključnih dogodkov in ljudi v obdobju osamosvajanja ter njihovo poznavanje državnih simbolov, slovenske ustave, političnega sistema, človekovih pravic in demokracije.

Alexander Wendt je eden najprepoznavnejših raziskovalcev v disciplini mednarodnih odnosov (MO) in utemeljiteljev družbene teorije MO, tj. konstruktivizma. Z družbeno teorijo opredeli oba elementa mednarodne politike, tj. delovalce – države in strukturo mednarodnega sistema.

Avtorji monografije so študentke in študenti mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in jo tako lahko vidimo kot presek znanja in vedenja slovenskih študentk in študentov mednarodnih odnosov, hkrati pa tudi kot dokaz intenzivnega prepletanja z raziskovalno dejavnostjo. Obravnavali so različne tematike sodobne diplomacije: od tistih, povezanih z zgodovino nacionalne, tj. slovenske diplomacije do sodobnih, mednarodno pogojenih vprašanj (npr. »Covid-19 diplomacija«, ženske v diplomaciji ipd.). Prispevki nosijo tudi nezgrešljiv pečat svojih urednikov, uveljavljenih znanstvenikov, ki sta kot pedagoška in raziskovalna mentorja usmerjala njihov ustvarjalni proces, a ne na način, ki bi omejeval svežino in drznost izpostavljenih stališč.

Knjiga poleg teorije mednarodnih odnosov posega tudi na področje varnostne politike, zgodovine ter kulture. Izpostavlja cikličnost slovanske ideje v delovanju slovanskih držav osvetljuje tudi paradiplomacijo slovanskih izobražencev v preteklosti in potencial slovanstva za hibridno vojskovanje v prihodnosti.

Pri predmetu Tehnike pogajanj, v okviru katerega skušajo izvajalci pedagoškega procesa študentkam in študentom razložiti značilnosti pogajanj ter jim utrditi veščine, ki jih morajo pri (vsakodnevnih) pogajanjih upo¬rabljati, so se pedagogi v času »koronavirusa« znašli pred nepremostljivo oviro, saj predvidenih simulacij v razredu zaradi politike socialne distance (in ne-izvajanja pedagoškega procesa v predavalnici) niso mogli izvesti. Tako je bilo treba predrugačiti ne samo učni načrt, ampak tudi oblike dela, da so cilji in kompetence predmeta ostale enake. Rečeno – storjeno. Urednika/pedagoga sta se odločila, da bosta odsotnost pogajanj v praksi skušala delno nadomestiti z bolj teoretsko poglobljenim spoznavanjem pogajalskih taktik. Pri tem sta se naslonila na delo Badna Eunsona Negotiation Skills (London: Wiley, 1998), v katerem predstavlja izbrane taktike pogajanj. Študentom in študentkam sta predlagala, da vsak od njih po svoji volji izbere eno taktiko, ki jo nato ne samo prevede v slovenščino, ampak prilagodi z lastnimi izkušnjami in pogledi ter jo pred razredom tudi predstavi. Rezultat je pred nami: lično delo, prijetno za branje, predvsem pa uporabno za študente in vse tiste, ki bi želeli (s)poznati taktike poga¬janj, njihove značilnosti, pa tudi to, kako se pred njimi branimo.

Avtorica, dolgoletna diplo­matka, v monografiji od znotraj analizira delovanje in razvijanje funkcij ministrstva za zunanje zadeve, zunanje politike in diplomacije, analizira izzive, s katerimi se spopadajo ministrstva za zunanje zadeve v spremenjenem mednaro­dnem okolju.

Pričujoča monografija je sestavljena iz desetih poglavij, ki si sledijo po zgodovinskologičnem zaporedju. Prvo poglavje obravnava predantično, drugo pa antično diplomacijo, in sicer zato, da bi pokazali pomen, ki ga je v teh diplomacijah gospodarska diplomacija imela. Sledi tretje poglavje, namenjeno značilnostim bizantinske, beneške in dubrovniške gospodarske diplomacije. Četrto poglavje orisuje čas največjega razvoja italijanskih mestnih državic in čas reformacije ter protireformacije. Peto poglavje se osredotoča na gospodarsko diplomacijo v času francoske revolucije, medtem ko se šesto poglavje usmerjav razvoj diplomacije v 19. stoletju. Sedmo poglavje obravnava diplomacijo in njene posebnosti po prvi svetovni vojni, osmo pa se posveča predvsem posebnostim gospodarske diplomacije, ki so se pojavila po letu 1945. Deveto poglavje je namenjeno očrtu gospodarske diplomacijeSlovenije. Temu poglavju sledijo zaključek, seznam literature invirov ter priloge.

Monografija je sestavljena iz sedmih poglavij. Prvo se loteva teoretske konceptualizacije simbolne moči v mednarodnih odnosih in diplomacije. Takšen pristop k proučeva¬nju diplomacije predstavlja redkost v diplomatski znanosti in zato predstavlja dodano vrednost, predvsem pa postavlja nove okvire za razmislek o diplomaciji, ki ji vedno znova očitamo, da je ujeta v prete¬klosti. Sledita poglavji, ki obravnavata zgodovinski razvoj diplomacije ter diplomatskega prava, s poudarkom na diplomatskem protokolu oz. prednostnem vrstnem redu, saj lahko zgolj tako osmislimo značilnosti sodobne diplomacije in razumemo diplomatske aktivnosti. Peto poglavje predstavlja največji prispevek k diplomatski znanosti, saj na enem mestu združuje primerjalno analizo prednostnih vrstnih redov štiriindvajsetih akterjev mednarodne skupnosti, s katerimi utemelju¬jemo teoretske predpostavke iz prvega poglavja. Monografija se zaključu¬je s poglavjem, ki refleksivno odgovarja na naslovno vprašanje.