Knjige

Pričujoča knjiga temeljito analizira razlike med narodi z območja nekdanje Jugoslavije na osnovi obširnih in izvirnih empiričnih študij. To je njena največja vrednost, saj teoretične okvirje razprave utemeljuje z bogatimi, empiričnimi podatki. Vrednost dela veča tudi dejstvo, da temelji, čeprav individualno, na kolektivnem naporu vrste sodelavcev iz vseh delov bivše države. Bogata empirija je zato lahko uspešna podlaga za koncipiranje preprostih »telegrafskih« nasvetov poslovnežem oziroma vsem, ki sodelujejo z drugimi akterji na tem področju, kako s pomočjo boljšega poznavanja »kulturne duše« partnerjev pospeševati sodelovanje oziroma se izogniti kakšnim banalnim napakam.

The book provides a thorough analysis of the differences between the nations of the former Yugoslavia, based on extensive and original empirical studies. This is its greatest strength, as it underpins the theoretical frameworks of the discussion with a wealth of empirical data. The value of the work is further enhanced by the fact that, whilst individual in nature, it is based on the collective efforts of a number of contributors from all parts of the former country. This wealth of empirical evidence can therefore serve as a sound basis for formulating simple, ‘telegraphic’ advice for businesspeople and anyone else who collaborates with other stakeholders in this field, on how to foster cooperation or avoid trivial mistakes by gaining a better understanding of their partners’ culture.

The book offers a timely and thoughtful contribution to the study of diplomacy beyond the nation-state. With both clarity and sensitivity to context, the book explores a topic that has often been overlooked in traditional diplomatic theory. By placing regions at the centre of its analysis, it addresses an important question: how can we understand diplomacy in today’s world, where political power and international engagement are no longer the exclusive domain of sovereign states? It invites us to view diplomacy as a more flexible and layered practice, shaped by cooperation, negotiation, identity and symbolism.

Dostopno prek https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/cppr-doc/stereotipi-in-predsodki-2025-zadnja-z-naslovnico.pdf?sfvrsn=0

Trilogija predstavlja izbor približno dveh tretjin prispevkov znanstvenega in publicističnega dela (članki, eseji in spremne besede ter prispevki s področja varnosti, obrambe in Slovenije) Milana Jazbeca, ki je bil v minulih treh desetletjih objavljen v različnih periodičnih publikacijah. Selekcija je avtorjeva, pri čemer je imel pred očmi tematsko področje vsake od treh knjig: znanstveni in nekateri strokovni članki, zatem eseji in spremne besede ter še prispevki, ki se ukvarjajo z varnostjo, obrambo in Slovenijo v tem okvirju. V osnovi pa je vse vezano na diplomacijo, še posebej na nastanek in razvoj ter delovanje slovenske diplomacije, in s tem povezane teme.

Trilogija predstavlja izbor približno dveh tretjin prispevkov znanstvenega in publicističnega dela (članki, eseji in spremne besede ter prispevki s področja varnosti, obrambe in Slovenije) Milana Jazbeca, ki je bil v minulih treh desetletjih objavljen v različnih periodičnih publikacijah. Selekcija je avtorjeva, pri čemer je imel pred očmi tematsko področje vsake od treh knjig: znanstveni in nekateri strokovni članki, zatem eseji in spremne besede ter še prispevki, ki se ukvarjajo z varnostjo, obrambo in Slovenijo v tem okvirju. V osnovi pa je vse vezano na diplomacijo, še posebej na nastanek in razvoj ter delovanje slovenske diplomacije, in s tem povezane teme.

Trilogija predstavlja izbor približno dveh tretjin prispevkov znanstvenega in publicističnega dela (članki, eseji in spremne besede ter prispevki s področja varnosti, obrambe in Slovenije) Milana Jazbeca, ki je bil v minulih treh desetletjih objavljen v različnih periodičnih publikacijah. Selekcija je avtorjeva, pri čemer je imel pred očmi tematsko področje vsake od treh knjig: znanstveni in nekateri strokovni članki, zatem eseji in spremne besede ter še prispevki, ki se ukvarjajo z varnostjo, obrambo in Slovenijo v tem okvirju. V osnovi pa je vse vezano na diplomacijo, še posebej na nastanek in razvoj ter delovanje slovenske diplomacije, in s tem povezane teme.

Knjiga je namenjena vsem, ki se želijo bolje opremiti za spopadanje z izzivi medkulturnih pogajanj ter graditi mostove sodelovanja in razumevanja med ljudmi in kulturami.

Avtorji monografije so študentke in študenti mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in jo tako lahko vidimo kot presek znanja in vedenja slovenskih študentk in študentov mednarodnih odnosov, hkrati pa tudi kot dokaz intenzivnega prepletanja z raziskovalno dejavnostjo. Obravnavali so različne tematike sodobne diplomacije: od tistih, povezanih z zgodovino nacionalne, tj. slovenske diplomacije do sodobnih, mednarodno pogojenih vprašanj (npr. »Covid-19 diplomacija«, ženske v diplomaciji ipd.). Prispevki nosijo tudi nezgrešljiv pečat svojih urednikov, uveljavljenih znanstvenikov, ki sta kot pedagoška in raziskovalna mentorja usmerjala njihov ustvarjalni proces, a ne na način, ki bi omejeval svežino in drznost izpostavljenih stališč.

Pri predmetu Tehnike pogajanj, v okviru katerega skušajo izvajalci pedagoškega procesa študentkam in študentom razložiti značilnosti pogajanj ter jim utrditi veščine, ki jih morajo pri (vsakodnevnih) pogajanjih upo¬rabljati, so se pedagogi v času »koronavirusa« znašli pred nepremostljivo oviro, saj predvidenih simulacij v razredu zaradi politike socialne distance (in ne-izvajanja pedagoškega procesa v predavalnici) niso mogli izvesti. Tako je bilo treba predrugačiti ne samo učni načrt, ampak tudi oblike dela, da so cilji in kompetence predmeta ostale enake. Rečeno – storjeno. Urednika/pedagoga sta se odločila, da bosta odsotnost pogajanj v praksi skušala delno nadomestiti z bolj teoretsko poglobljenim spoznavanjem pogajalskih taktik. Pri tem sta se naslonila na delo Badna Eunsona Negotiation Skills (London: Wiley, 1998), v katerem predstavlja izbrane taktike pogajanj. Študentom in študentkam sta predlagala, da vsak od njih po svoji volji izbere eno taktiko, ki jo nato ne samo prevede v slovenščino, ampak prilagodi z lastnimi izkušnjami in pogledi ter jo pred razredom tudi predstavi. Rezultat je pred nami: lično delo, prijetno za branje, predvsem pa uporabno za študente in vse tiste, ki bi želeli (s)poznati taktike poga¬janj, njihove značilnosti, pa tudi to, kako se pred njimi branimo.