Knjige

Pol stoletja po Helsinški sklepni listini in Osimskih sporazumih knjiga Od Helsinške sklepne listine do GO! 2025 opisuje zgodovinsko pot dialoga, sprave in sodelovanja, ki je izgrajevala odnose med Slovenijo in Italijo ter pomembno prispevala k utrjevanju evropskega prostora miru in povezovanja. Prispevki diplomatov, univerzitetnih profesorjev in drugih uglednih poznavalcev mednarodnih odnosov na konferenci v Gorici in Novi Gorici v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025 ponujajo poglobljeni razmislek o trajni aktualnosti helsinških načel, pomenu Osimskih sporazumov in vlogi diplomacije pri premagovanju zgodovinskih delitev.

Do knjige Slovenija in človekove pravice je pripeljalo spoznanje, da je bila Slovenija skupaj s svojimi predstavniki vse od osamosvojitve izjemno aktivna na področju izgradnje mednarodnopravnega okvira varstva človekovih pravic. Slovenija je tako pomembno prispevala k mednarodnim prizadevanjem za vzpostavitev učinkovitega globalnega sistema za spodbujanje in varstvo človekovih pravic. Slovenske pobude so bile pogosto prepoznane kot pomemben prispevek h krepitvi mednarodnega prava človekovih pravic, še posebej na področju ranljivih skupin in pri odpravi nekaznovanosti za mednarodna grozodejstva. Mednarodnopravni okvir varstva človekovih pravic pa je pomembno prispeval tudi h krepitvi nacionalnega pravnega okvira, izgradnjo domačih institucij in na učinkovitost nacionalnih postopkov za varstvo človekovih pravic. Namen knjige je bil v čim večji meri zbrati te prispevke – v pomoč in navdih vsem, ki bodo želeli ta prizadevanja še nadgraditi.

Poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju med 1880 in 1956 je rezultat sedemletnega raziskovalnega dela mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je bila ustanovljena leta 1993 na pobudo slovenske in italijanske vlade z namenom neodvisne, strokovne, celovite in natančne preučitve najpomembnejših vidikov v zgodovini političnih in kulturnih odnosov med narodoma in državama. Poročilo obravnava obdobje od začetkov nacionalno-politične diferenciacije obmejnega prostora do uveljavitve razmejitve po londonskem memorandumu, ki je odprl pot tesnejšim medsebojnim odnosom in plodnemu sodelovanju, h kateremu sta pomembno prispevali tudi narodni manjšini. Komisija je končno poročilo soglasno sprejela 27. junija 2000.