Knjige

Pričujoča monografija je sestavljena iz desetih poglavij, ki si sledijo po zgodovinskologičnem zaporedju. Prvo poglavje obravnava predantično, drugo pa antično diplomacijo, in sicer zato, da bi pokazali pomen, ki ga je v teh diplomacijah gospodarska diplomacija imela. Sledi tretje poglavje, namenjeno značilnostim bizantinske, beneške in dubrovniške gospodarske diplomacije. Četrto poglavje orisuje čas največjega razvoja italijanskih mestnih državic in čas reformacije ter protireformacije. Peto poglavje se osredotoča na gospodarsko diplomacijo v času francoske revolucije, medtem ko se šesto poglavje usmerjav razvoj diplomacije v 19. stoletju. Sedmo poglavje obravnava diplomacijo in njene posebnosti po prvi svetovni vojni, osmo pa se posveča predvsem posebnostim gospodarske diplomacije, ki so se pojavila po letu 1945. Deveto poglavje je namenjeno očrtu gospodarske diplomacijeSlovenije. Temu poglavju sledijo zaključek, seznam literature invirov ter priloge.

Monografija je sestavljena iz sedmih poglavij. Prvo se loteva teoretske konceptualizacije simbolne moči v mednarodnih odnosih in diplomacije. Takšen pristop k proučeva¬nju diplomacije predstavlja redkost v diplomatski znanosti in zato predstavlja dodano vrednost, predvsem pa postavlja nove okvire za razmislek o diplomaciji, ki ji vedno znova očitamo, da je ujeta v prete¬klosti. Sledita poglavji, ki obravnavata zgodovinski razvoj diplomacije ter diplomatskega prava, s poudarkom na diplomatskem protokolu oz. prednostnem vrstnem redu, saj lahko zgolj tako osmislimo značilnosti sodobne diplomacije in razumemo diplomatske aktivnosti. Peto poglavje predstavlja največji prispevek k diplomatski znanosti, saj na enem mestu združuje primerjalno analizo prednostnih vrstnih redov štiriindvajsetih akterjev mednarodne skupnosti, s katerimi utemelju¬jemo teoretske predpostavke iz prvega poglavja. Monografija se zaključu¬je s poglavjem, ki refleksivno odgovarja na naslovno vprašanje.

Pričujoča monografija ne ponuja odgovorov na vsa vprašanja, ponuja pa vpogled v izzive in možnosti, ki jih gospodarska diplomacija Zvezne republike Nemčije že razvija, slovenska gospodarska diplomacija pa bi jih lahko začela.

V monografiji avtorica analizira konkretne svetovne voditelje in skuša dognati, kako pri svojem vladanju uporabljajo elemente diplomacije mehke / pametne moči. Zanimalo jo je tudi, kako so elementi mehke / pametne moči vplivali na same voditelje.

Študija dr. Marka Smoleta obravnava razvoj institucije častnih konzulov, analizira praktične in pravne probleme delovanja častnih konzulov, prakso držav, ki je močno različna in v marsičem nedorečena. Na nekatera od vprašanj daje odgovore, druga pa predvsem izpostavi. V vsakem primeru pa je njegovo delo zanimiv in pomemben poseg v sodobno problematiko diplomatske in konzularne službe in zanesljivo tehten prispevek pri bodočem obravnavanju problematike častnih konzulov. Navsezadnje naj bi ta pomembna mednarodna dejavnost, kar dejavnost častnih konzulov nedvomno postaja, bila tudi čim bolj enovito urejena z mednarodnim pravom, v izogib zapletom in nastajanju spornih položajev, in v dobrobit razvoja mednarodnih odnosov. Smoletovo delo je zato aktualno, v večini vprašanj domišljeno. Utegne zato biti pomoč vsem tistim, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, bodisi da jo kot častni konzuli izvajajo, bodisi da častne konzule imenujejo in pooblaščajo. Pa tudi koristno čtivo za vse tiste, ki jih mednarodni odnosi, zunanja politika in ta, posebni vidik mednarodnega komuniciranja – častni konzuli – zanima. (Prof. dr. Ernest Petrič)

Monografija se začne z uvodom, kjer je predstavljena problematika in predmet področja preučevanja. Na tem mestu je pomembna jasna distinkcija med 'mednarodnimi odnosi v kulturi' in 'kulturno diplomacijo', ki je prikazana kratko, jedrnato, a smiselno in koherentno. Sledi poglavje o zgodovini slovanskega združevanja, osrednja tema obravnave pa so sodobne kulturne diplomacije vestfalskih slovanskih držav v EU. Zaključni del prinaša analizo možnosti, ki jih za še večji razvoj kulturne diplomacije slovanskih držav daje EU.

Knjiga Diplomacija med teorijo in prakso predstavlja prispevke avtorjev, ki se z diplomacijo ukvarjajo pri svojem vsakdanjem delu. Ti svoja spoznanja, do katerih so prišli, predstavijo skozi »leče« teorije diplomacije in jih umestijo v polje diplomatskih študij. Struktura knjige je logična, zgrajena po načelu peščene ure, in sicer prehaja od nacionalne diplomacije nasploh, preko njenih posebnosti do evropske diplomacije. V tem okviru se avtorji dotaknejo odnosov med diplomacijo in državnostjo, diplomacijo in značilnostmi sodobne mednarodne skupnosti, diplomacijo in protokolom, diplomacijo izseljencev, para- in subtilno diplomacijo, konzularnih funkcij ter evropsko diplomacijo.