Knjige

Osrednja ugotovitev monografije je, da medijska pluralnost, pismenost in regulacija medsebojno predstavljajo soodvisne pogoje za delovanje demokratične javnosti.

Knjiga Nenehno krizno komuniciranje prinaša premik v razumevanju: kriza ni dogodek, temveč proces z vzroki in posledicami. Zato krizno komuniciranje ne zajema le odziva, temveč celoten cikel – od preprečevanja do okrevanja.

Ob 60-letnici šudija novinarstva na Fakulteti za družbene vede in njenih predhodnicah monografija premišljuje osrednje probleme novinarstva in obravnava glavna vprašanja nadaljnjega razvoja novinarskih programov na fakulteti.

V zborniku so objavljeni prispevki s sedme mednarodne konference o komuniciranju družbene odgovornosti, CSR Communication Conference 2024, ki je tokrat prvič potekala v Združenem kraljestvu, na University of Bath School of Management, med 16. in 19. septembrom 2024. This volume contains contributions from the 7th International CSR Communication Conference, held for the first time in the United Kingdom, at the University of Bath School of Management, from 16 to 19 September 2024.

Znanstvena monografija Mediji in mladi večplastno analizira vlogo in pomen novih medijev in vsesplošne digitalizacije za vsakdanja življenja mladih, pa tudi širše družbe. Prikazuje različne načine, kako nove tehnologije in mediji oblikujejo in preoblikujejo sodobne generacije mladih. Ugotovitve se pri tem opirajo na perspektivo mladih, kar pomeni, da o njihovih izkušnjah z mediji ne sodijo odrasli, ampak so v prispevkih utelešene izkušnje, doživljanja, zgodbe in prakse mladih samih.

Monografija pojasnjuje tveganja in priložnosti za demokracijo v digitalnih in podatkovno vodenih družbah s poglobljenim teoretskim pregledom širokega nabora socioloških in politoloških razprav.

Lastnosti komunikacijske odličnosti kot razvitega modela komuniciranja organizacij v družbenem okolju, vpetosti komuniciranja v organizacijah ter kompetence in naloge individualnega izvajanja funkcije komuniciranja avtorji predstavijo skozi devet trendov. Prvi trije trendi definirajo organizacije, ki so proaktivno vpete v lokalno in globalno okolje (so globalizirane, mediatizirane, refleksivne). Drugi trije trendi se nanašajo na vplivne oddelke strateškega komuniciranja, kar pomeni, da se nanašajo na način, kako so oddelki strateškega komuniciranja institucionalno vpeta v organizacijo na način, da dosega najboljše rezultate (so vpeti, upodatkovljeni, strategizirani). Zadnji trije trendi se nanašajo na različne vidike individualnega profesionalnega izvajanja vloge strateških komunikatorjev (so preudarni, povezani, zanesljivi).

Laiki si odnose z javnostmi še vedno predstavljajo kot urejanje medijskih objav in podob. Knjiga, ki je pred nami, pa pripoveduje drugačno in bistveno širšo zgodbo, zaradi katere bo marsikomu postalo jasno, zakaj odnosi z javnostmi kot stroka nezadržno rastejo in se širijo po svetu že več kot sto let.