Knjige

Namen te publikacije je osvetlitev zgodovine postopnega vključevanja žensk na vsa področja in ravni delovanja Fakultete za družbene vede v prvih petih desetletjih njenega obstoja: od organizacijske ravni do vsebinske usmeritve in izvedbe študijskih programov, od feminizacije akademskega osebja do ospoljenja izobraževalnih in raziskovalnih programov.

Raziskava, ki predstavlja jedro pričujoče monografije, je prvi celovit vpogled v sociološke značilnosti tako imenovane sendvič generacije in v večgeneracijsko skrbstveno delo v slovenskem kontekstu. Kot tako pomembno dopolnjuje, poglablja in z osredinjanjem na specifičnost pojavnosti večgeneracijskega dela tudi nadgrajuje obstoječe tematizacije skrbstvenega dela kot takega, tudi z ozirom na spolno delitev skrbstvenega dela.

Avtorica v delu prepričljivo pokaže, kako kulturne norme, institucionalni okvirji in osebne izkušnje oblikujejo razmerje do smrti in odločanje o(b) koncu življenja. Študija primera, osredotočena na odločanje o darovanju organov po smrti, je v znanstvenih razpravah posebej dobrodošla, saj metodološki potencial razvitega modela procesa smrti ponazori z empirično analizo vedenjskih vzorcev in družbenih razmerij moči.

V Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) je na podlagi bogatih praktičnih izkušenj nastal vodič, ki raziskovalcem in raziskovalkam ponuja podporo pri anonimizaciji kvalitativnih podatkov – zlasti tistih, pridobljenih z intervjuji ali fokusnimi skupinami.

Znanstvena monografija Mediji in mladi večplastno analizira vlogo in pomen novih medijev in vsesplošne digitalizacije za vsakdanja življenja mladih, pa tudi širše družbe. Prikazuje različne načine, kako nove tehnologije in mediji oblikujejo in preoblikujejo sodobne generacije mladih. Ugotovitve se pri tem opirajo na perspektivo mladih, kar pomeni, da o njihovih izkušnjah z mediji ne sodijo odrasli, ampak so v prispevkih utelešene izkušnje, doživljanja, zgodbe in prakse mladih samih.

Učno gradivo s prikazom reševanja praktičnih vsebinskih problemov je namenjeno kot podpora pri izvajanju predavanj, seminarjev oziroma vaj in obogatitev pedagoškega procesa. Učbenik je lahko učinkovito orodje pri krepitvi podatkovne in statistične pismenosti študentov, saj ga je mogoče uporabljati tudi za samostojno učenje kot študijski pripomoček pri iskanju in analizi podatkov za namen priprave seminarskih ali zaključnih nalog študija.

Prispevki v knjigi se osredotočajo na eno od osrednjih družboslovnih tem tega časa: na ubikvitarne procese digitalizacije družb in ljudi, ki se soočajo z elementarnim vprašanjem, kako z njo živeti. Se pravi, kako utiriti njen razvoj s ciljem povečevanja javnega dobra za družbe in ljudi kot alternativo čedalje večji eroziji demokracije, poglabljanju neenakosti in nepravičnosti v svetu, ter jo v tem smislu tudi regulirati, da bi služila tako opredeljenim namenom; seveda ne da bi s tem istočasno zadušili njen nadaljnji razvoj, tj. »kreativno destrukcijo«.

V monografiji najdemo zelo zanimiv spoj strokovnih analiz sodobnega otroštva, odraščanja, družinskega in starševskega življenja, socialnopedagoškega uličnega dela, odnosov in vrednot.

Monografija predstavlja celovit in poglobljen pogled na brezdomstvo tako iz mednarodne perspektive kot glede na stanje v Sloveniji in opozarja na nujno bolj strateško in celovito obravnavo te problematike.

Osrednja tema monografije je blaginja, ki se v skupnosti generira s socialnimi inovacijami. V uvodnih poglavjih je opredeljen konceptualni okvir, ki vključuje razpravo o pojmih blaginja, inovacija in skupnost. V drugem delu so na kratko predstavljene zelo raznolike inovativne prakse (družinski center, inovacije v domovih starejših občanov, stanovanjske zadruge, skupnostnih akcijskih projektov, itd.).