Na Fakulteti za družbene vede je 4. 6. potekal strokovni posvet o družbenih potrebah in digitalni pismenosti mladih. Raziskovalke in raziskovalci so predstavili predhodne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.
Raziskava namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentk in študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.
Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od sodelujočih v raziskavi: »Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni« (dijakinja). Mladi rabo digitalnih tehnologij razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu se tudi sami poslužujejo strategij umikanja od digitalnega sveta - npr. odklop od aplikacij ali zamenjava digitalnih medijev za njihove analogne različice.
Na posvetu so sodelovali: prof. dr. Tanja Oblak Črnič, zn. sod. dr. Barbara Neža Brečko in asist. Jure Plaskan, ki so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. Sledila je predstavitev ugotovitvev o prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnih razkorakih med mladimi, ki so jih predstavile asist. dr. Nika Šušterič, asist. Katja Koren Ošljak in doc. dr. Mojca Žveglič Mihelič. Mladi pa so sodelovali v razpravi o svojih družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika, ki sta jo moderirali asist. dr. Anamarija Šiša in asist. Nuša Detiček. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, na kateri so sodelovali tudi avtorji nove monografije z naslovom Mediji in mladi.
Podatki, ki so jih pripravili na posvetu so del ciljnega raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij PeF UL.
Več informacij o medijih in tehnologiji mladih je na voljo na povezavi.
Foto: Maria Thalassinou, Unsplash
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 04. junij 2025 | v kategoriji: Raziskave, Dogodek