Skoči do osrednje vsebine

Sovražni govor ali svoboda govora: etična dilema?


Posnetek zaslona 2022-11-02 113338

Nina Gorenc (2022) Hate speech or free speech: an ethical dilemma?  International Review of Sociology.

Kot pove že naslov, se Nina Gorenc (Katedra za tuje strokovne jezike, FDV) v članku ukvarja z dilemo med neomejeno pravico do svobode govora na eni strani in njenim omejevanjem na drugi. Članek je nastal v sodelovanju z rimsko univerzo Sapienza kot del širšega projekta o nasilju na spletu. 

Avtorica izpostavi zgodovinske spremembe v odnosu do sovražnega govora. Če je bil v preteklosti poudarek na ščitenju oblasti in represiji političnega nasprotovanja in nestrinjanja, so današnja pravna sredstva usmerjena predvsem v zaščito žrtev sovražnega govora, ki neredko prihaja tudi s strani oblasti. Članek se dotakne različnih izzivov današnje družbe, od migracij, političnih nemirov, do razvoja IKT, ki pripomorejo k vedno večji polarizaciji družbe in razmahu sovražne retorike. Avtorica poudarja, da je vpliv sovražnega govora mnogo širši, kot si predstavljamo in se ne ustavi le pri ljudeh, v katere je usmerjen, saj desenzibilizira celotno družbo in negativno vpliva na njen vrednostni sistem. 

Družbeni mediji so zaradi enostavnega dostopa, anonimnosti in pomanjkanja nadzora nad vsebino objav postali glavna platforma za javno debato, kjer poteka brutalizacija javnega diskurza. Pojav t.i. postresničnosti predstavlja še dodatno oviro, saj je razločevanje med resnico in lažjo vedno težje, kar s pridom izkoriščajo širitelji sovražnega govora, ko jadrajo na vetru manipulacije in samovoljne interpretacije resnice. 

V empirični analizi avtorica ugotavlja, da študenti sicer prepoznajo sovražni govor in njegove učinke ter posledice, vendar so pri lastnih odzivih precej pasivni. Slabo so seznanjeni z različnimi oblikami civilne in strokovne inicitive za omejevanje sovražnega govora.  Delno je to mogoče povezati prav z desenzibilizacijo mladih, ki se vplivu socialnih medijev ne morejo izogniti, zato so na sovražni govor navajeni in so posledično tudi manj empatični do žrtev.

Države bi morale uvesti in izvajati pozitivne ukrepe, ki spodbujajo strpen in vključujoč dialog in širijo vrednote pluralizma in demokracije. Pri tem potrebujejo podporo opolnomočene civilne družbe, ki je sposobna in pripravljena ukrepati proti vsem družbenim pojavom sovraštva in netolerance. Mi vsi smo civilna družba.

Članek je prosto dostopen na povezavi

 

 

Foto: tandfonline.com


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 02. november 2022 | v kategoriji: FDV, Objave