Skupna raziskava študentov FDV in ALUO "Dojeti AT Rog (2006-2021)"


IMG_9689[6]

Študentje 2. letnika Kulturologije (FDV) in 2. letnika fotografije (ALUO), pod mentorstvom prof. E. Djukić (ALOU) in prof. A. Krambergerja (FDV), so v prostorih ALUO na Dolenjski c. 83 v Ljubljani razstavili izsledke skupne študijske raziskave Dojeti Avtonomno Tovarno Rog  (2006 – 2021). Raziskovanje v januarju 2021 ukinjenega ljubljanskega skvota Rog je potekalo spomladi tega leta, v težavnem času epidemije, in je poleg študija virov vsebovalo tudi intervjuje z nekdanjimi rogovci. Rezultati so podani v tematskih poročilih, za razstavo predelanih v domiselne grafične eksponate.

Izsledki zavračajo pavšalno pojasnilo mestnih oblasti javnosti, da je bil skvot ukinjen (zlasti) zaradi splošne nevarnosti, zastonjkarstva, zasvojenosti, umazanije ipd. Dejavnosti alternativnih umetniško-kulturnih praks v Rogu je mestna občina spočetka celo dopuščala, občasno financirala. Ukinjen je bil bržkone predvsem zato, ker je postal ovira na poti prenavljanja Ljubljane za višje cilje in vsebine – za nove investicije, na osnovi javno-zasebnega partnerstva, in za nadaljnjo turistifikacijo mestnega središča. Dokončno pa mu je občina odrekla gostoljubje po begunski krizi (2015-2016), ko se je skvot s svojimi humanimi, solidarnostnimi in kritičnimi političnimi praksami ter akcijami premočno razšel z uradno politiko. Del samonikle dejavnosti je pričel ugašati že kmalu po neuspeli evikciji v 2016. Preostale začasne uporabnike AT Rog so nasilno deložirali v zimi 2021. Zasežene oziroma izpraznjene prostore pa lastnik MOL pravkar gradbeno preureja v novi Center Rog.

Z ukinitvijo tega skvota je v ponudbi Ljubljane zazijala znatna vrzel, ki nekaj pove o razvojnih konfliktih slovenskega glavnega mesta. Prvič, ljubljanski urbani konflikt, sicer značilen pojav za urbana območja sodobnega globaliziranega sveta, očitno odriva na stran potrebe mladih, zlasti študentov, po lastni izraznosti glede skupnih razvojnih problematik (npr. privatizirana arhitektura/urbanizem javnih površin, odstotnost socialnih prvin v elitniških kvartih, sporna estetizacija komercializirane kulturno-umetniške ponudbe, nagibanje k avtokratskemu, diskrecijskemu namesto k participatornim načinom odločanja ipd.). Drugič, gentrifikacijsko preurejanje mestnega središča žrtvuje bivanjsko in poslovno dostopnost tega prostora za vse, privablja pa premožnejše - rezidente, obiskovalce in turiste. Tretjič, bistveno korist od takšnega razvoja imajo redki, zlasti akterji novodobne oportune rentniške industriije, npr. nepremičninski (rentniški) lastniki in investicijski vlagatelji, večina, običajni rezidenti, dosti manj. Pereča socialna problematika se navidez briše, a v bistvu tli dalje, le seli se v predmestja.

Svet, razen izjemoma, zaenkrat nima dobrih rešitev, ki bi učinkovito zajezile urbane segregacijske trende. Ti očitno niso zaobšli niti Ljubljane in ostalih večjih slovenskih mest (Maribor, Celje, Novo Mesto, obala, …). Je pa skupnost mladih v AT Rog nakazala, da - če lahko sicer težko dostopne produkcijske prostore pridobi in ureja sama - zmore delovati tudi drugače: vsebinsko bolj pestro, bolj interdisciplinarno, organizacijsko bolj decentralizirano in fluidno, pri čemer je odločanje lahko tudi referendumsko, s plitvejšo hierarhijo. Po mnenju številnih obiskovalcev in angažiranih strokovnjakov je dostopnejša, neprofitna dejavnost 'rogovcev' bogatila ljubljansko urbano sceno. Razlikovala se je od pretirano formalizirane, kurirane inštitucionalne in tržne ponudbe mreže umetniško-kulturnih izvajalcev v mestu, v bistvu jo je dopolnjevala. Vsekakor inovativne prakse, vredne premisleka.

Razstavo si je 16. junija, skupaj z avtorji in mentorjema ter drugimi obiskovalci, ogledala tudi prodekanja FDV, izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda. 



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 21. junij 2021 | v kategoriji: