Praznovanje 20 let delovanja Arhiva družboslovnih podatkov


V petek, 8. 12. 2017, so v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede obeležili 20 let delovanja. Arhiv družboslovnih podatkov predstavlja napredno nacionalno raziskovalno podatkovno infrastrukturo za družboslovje, ki je tesno vpeta v mednarodno okolje. S čimer prispeva pri promociji znanosti v tujini ter prenaša znanje in izkušnje v slovenski raziskovalno-infrastrukturni prostor. Obletnico so obeležili z okroglo mizo o izzivih kvalitativnega raziskovanja ter s proslavo.

Dogodka so se poleg številnih raziskovalcev, pedagogov in študentov z različnih fakultet udeležili tudi predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA ERIC) ter predstavniki arhivov družboslovnih podatkov s Češke, Švedske in Srbije.

Dopoldne pa so se na delovnem srečanju sestali tudi prof. dr. Monika Kalin Golob, dekanja FDV, izr. prof. dr. Iztok Prezelj, prodekan za raziskovalno dejavnost na FDV, prof. dr. József Györkös, direktor agencije ARRS, dr. Albin Kralj, direktorat za znanost, MIZŠ in predstavnik Slovenije v Generalni skupščini CESSDA ERIC, Ron Dekker, direktor CESSDA ERIC, Ivana Ilijašić Veršić, pomočnica direktorja CESSDA ERIC in mag. Irena Vipavc Brvar, vodja področja v ADP. Osrednja tema pogovora je status ADP v slovenskem raziskovalnem prostoru ter sodelovanje v evropski raziskovalni infrastrukturi CESSDA ERIC. Udeleženci so poudarili pomen dobre razvitosti nacionalne infrastrukture v raziskovalni sferi za odprto znanost.

Povzetek vsebine

Na okrogli mizi, ki jo je vodila dr. Sonja Bezjak, ADP, so razpravljavci posvetili izzivom, ki jih prinaša kvalitativno raziskovanje v družboslovju. Dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, sta predstavili zahteve financerja glede izpolnjevanja varstva osebnih podatkov v projektu »Povojni prehodi s perspektive spolov: primer severovzhodnega jadranskega območja« (ERC Advanced Grant 2016). Dr. Samo Uhan, Fakulteta za družbene vede, dr. Liljana Rihter, Fakulteta za socialno delo in dr. Irena Ograjenšek, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani pa so v pogovoru osvetlili še druga vprašanja, kot npr. kako zagotoviti celovitost gradiva za razumevanje kvalitativnih podatkov, kako poskrbeti za ustrezen transkript in anonimizacijo raziskovalnih podatkov, ter kako kvalitativne podatke pripraviti, da bi jih bilo mogoče analizirati s programskimi orodji. Razpravljavci so bili enotni, da je potrebno pripraviti smernice in priporočila, ki bodo raziskovalcem že tekom zbiranja podatkov v pomoč pri zagotavljanju visoke kakovosti, kar je še posebej pomembno za potrebe dolgotrajne hrambe podatkov v ADP.

V slovesnem delu so vabljeni govorci  naredili pregled prehojene poti in smeri razvoja ADP kot naprednega nacionalnega repozitorija za družboslovje, ki je vpet v evropsko podatkovno infrastrukturo CESSDA ERIC.

Ron Dekker, direktor, CESSDA ERIC, je pojasnil vlogo evropske raziskovalne podatkovne  infrastrukture za družboslovje. Namesto da bi delovale zgolj na lokalni oziroma državni ravni, so se članice CESSDA združile na evropski ravni – kot konzorcij arhivov družboslovnih podatkov – ter tako okrepile medsebojno sodelovanje in soodvisnost ob hkratnem priznavanju neodvisnosti. Tak proces ustreza evropski politiki odprte znanosti, prispeva k evropskemu oblaku odprte znanosti in ponuja izboljšane infrastrukturne storitve družboslovnim raziskovalcem. ADP je pomemben člen te skupne infrastrukture.

Dr. Monika Kalin Golob, dekanja, FDV, je v svojem govoru izpostavila pomen ADP kot nacionalne podatkovne infrastrukture, ki jo vidi tako v dolgotrajni hrambi podatkov, kot tudi zagotavljanju dostopa, še posebej za študijske namene, ter nagradi Klinarjeva sklada za kakovostne analize na podatkih iz ADP. Izrazila je hvaležnost za opravljanje navedenih funkcij, saj zagotavljajo pogoje za empirično raziskovanje in odgovarjajo na zmeraj aktualne zahteve transparentnosti znanosti.

Dr. Tomaž Boh, državni sekretar, MIZŠ, je poudaril, da so raziskovalne infrastrukture, kakršna je ADP, predpogoj za raziskovalno delo, hkrati pa so tudi ključne za odličnost tega dela in za izvajanje najbolj zahtevnih raziskav. Zato je bil dostop slovenskih raziskovalcev do velikih raziskovalnih infrastruktur prepoznan kot bistven cilj za doseganje in vzdrževanje globalno primerljive ravni znanstvenega razvoja v državi. Hkrati pa je ADP tudi dokaz, da tudi družboslovje potrebuje trdno infrastrukturo, ki se je po tradiciji pripisuje naravoslovju.

Dr. Jindřich Krejčí, predstojnik Češkega arhiva družboslovnih podatkov, je povedal, da čeprav ADP ni velika ustanova in je le eno leto starejši od češkega arhiva, ga vidijo kot zrel evropski arhiv. »Že od samega začetka delovanja so nam slovenski kolegi nudili podporo pri uveljavljanju mednarodnih standardov. Obenem ADP tudi dobro razume težave manjših arhivov, prav zaradi lastne izkušnje majhnosti ustanove, ki obenem izhaja iz regije, kjer je družboslovje izšlo iz težavne preteklosti. Tako lahko ADP nudi dragocena priporočila podobnim arhivom in skrbi za potreben prenos znanja na ustrezen in učinkovit način.«

Zasl. prof. dr. Niko Toš, je osvetlil okoliščine ustanovitve Arhiva družboslovnih podatkov. Pred dvajsetimi leti je senatu FDV predlagal ustanovitev Arhiva družboslovnih podatkov, kot progama v okviru Inštituta za družbene vede. To je utemeljil na nuji, ki je izhajala iz desetletnega razvoja empiričnega sociološkega raziskovanja v Sloveniji in na FDV, iz njegove aktualne vpetosti v mednarodne raziskovalne programe in na pomenu, ki ga za razvoj spoznanja in raziskovanja v družbi imajo urejene in raziskovalcem dostopne družboslovne datoteke in podatki iz preteklih in tekočih raziskav. Opozoril je na paralelo v razvoju slovenske sociologije z evropsko, posebej nemško, tzv. kölnsko sociološko šolo, ki je bila izrazito metodološko in empirično-raziskovalno usmerjena. Sociologi iz te šole so bistveno prispevali k postavitvi vrste osrednjih mednarodno primerjalnih družboslovnih projektov in programov, npr. pri programih EVS, ISSP in ESS ter pri pomembnih politoloških projektih, kot sta bila Political Action   in Believes in Government.  V presečišču njihovih raziskovalnih prizadevanj iz šestdesetih let vse do danes je bila izgradnja družboslovne infrastrukture in odpiranje prostora mednarodnemu primerjalnemu raziskovanju in v tem okviru tudi razvoju arhivov družboslovnih podatkov.  V zaključku pa je poudaril da brez vpetosti ADP v mednarodno okolje, ki ga predstavlja CESSDA, danes ne bi mogli govoriti o takšni stopnji razvitosti, kakršno smo dosegli v 20 letih delovanja.

Dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov, je med drugim povedal, da v ADP odgovarjajo na izzive in aktualna vprašanja časa. V imenu znanstvene skupnosti pregledujejo in pripravljajo usmeritve za etične in pravne dileme deljenja podatkov in varovanja zasebnosti. Ustanovam pomagajo zagotoviti preglednost nad ustvarjenimi podatki. Skupaj z družboslovnimi revijami načrtujejo zagotoviti dostop do podatkov, ki spremljajo objave člankov. Skupaj s podatkovnimi infrastrukturami z drugih področij in z raziskovalnimi knjižnicami pa so vpeti v realizacijo »Akcijskega načrta izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020«, ki ga je potrdila Vlada RS. Govor je sklenil z mislijo: »Arhiv družboslovnih podatkov pa smo na koncu predvsem ljudje, v prvi vrsti enkratna ekipa kolegic, ki se strokovno in z izjemnim entuziazmom lotevajo vseh naštetih izzivov.«

Fotografije: Primož Hrvacki

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. december 2017 | v kategoriji: Dosežki, Dogodek