Knjige

Pol stoletja po Helsinški sklepni listini in Osimskih sporazumih knjiga Od Helsinške sklepne listine do GO! 2025 opisuje zgodovinsko pot dialoga, sprave in sodelovanja, ki je izgrajevala odnose med Slovenijo in Italijo ter pomembno prispevala k utrjevanju evropskega prostora miru in povezovanja. Prispevki diplomatov, univerzitetnih profesorjev in drugih uglednih poznavalcev mednarodnih odnosov na konferenci v Gorici in Novi Gorici v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025 ponujajo poglobljeni razmislek o trajni aktualnosti helsinških načel, pomenu Osimskih sporazumov in vlogi diplomacije pri premagovanju zgodovinskih delitev.

Do knjige Slovenija in človekove pravice je pripeljalo spoznanje, da je bila Slovenija skupaj s svojimi predstavniki vse od osamosvojitve izjemno aktivna na področju izgradnje mednarodnopravnega okvira varstva človekovih pravic. Slovenija je tako pomembno prispevala k mednarodnim prizadevanjem za vzpostavitev učinkovitega globalnega sistema za spodbujanje in varstvo človekovih pravic. Slovenske pobude so bile pogosto prepoznane kot pomemben prispevek h krepitvi mednarodnega prava človekovih pravic, še posebej na področju ranljivih skupin in pri odpravi nekaznovanosti za mednarodna grozodejstva. Mednarodnopravni okvir varstva človekovih pravic pa je pomembno prispeval tudi h krepitvi nacionalnega pravnega okvira, izgradnjo domačih institucij in na učinkovitost nacionalnih postopkov za varstvo človekovih pravic. Namen knjige je bil v čim večji meri zbrati te prispevke – v pomoč in navdih vsem, ki bodo želeli ta prizadevanja še nadgraditi.

Monografija “Web Survey Methodology”, avtorjev Mario Callegaro, Katja Lozar-Manfreda in Vasja Vehovar, je leta 2015 izšla pri založbi Sage. V desetih letih je postala osrednja in najbolj citirana knjiga na področju spletnih anket. Na pobudo in v izvedbi kitajskih raziskovalcev je v letu 2026 nastal prevod v kitajski jezik. Podrobnosti o publikacij so na www.websm.org.

V ospredju zbornika je razumevanje političnega delovanja (nasploh in specifično mladih) kot pojava. Prispevki pokažejo, da oblikovanje političnih stališč in delovanja različnih subjektivitet poteka venomer znotraj hierarhizacij, oblastnih razmerij; poteka na presečišču institucionalnih ureditev, ideoloških okvirjev in konkretnih družbenih izkušenj. Posebno mesto zavzema analiza vloge digitalnih medijev, ki opozarja, da sodobno politično mišljenje mladih nastaja v pogojih intenzivne medijske posredovanosti, kjer so informacije, interpretacije in politični pomeni vselej že umeščeni v specifične komunikacijske in družbene kontekste.

Osrednja ugotovitev monografije je, da medijska pluralnost, pismenost in regulacija medsebojno predstavljajo soodvisne pogoje za delovanje demokratične javnosti.

Knjiga Nenehno krizno komuniciranje prinaša premik v razumevanju: kriza ni dogodek, temveč proces z vzroki in posledicami. Zato krizno komuniciranje ne zajema le odziva, temveč celoten cikel – od preprečevanja do okrevanja.

Namen te publikacije je osvetlitev zgodovine postopnega vključevanja žensk na vsa področja in ravni delovanja Fakultete za družbene vede v prvih petih desetletjih njenega obstoja: od organizacijske ravni do vsebinske usmeritve in izvedbe študijskih programov, od feminizacije akademskega osebja do ospoljenja izobraževalnih in raziskovalnih programov.

Poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju med 1880 in 1956 je rezultat sedemletnega raziskovalnega dela mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je bila ustanovljena leta 1993 na pobudo slovenske in italijanske vlade z namenom neodvisne, strokovne, celovite in natančne preučitve najpomembnejših vidikov v zgodovini političnih in kulturnih odnosov med narodoma in državama. Poročilo obravnava obdobje od začetkov nacionalno-politične diferenciacije obmejnega prostora do uveljavitve razmejitve po londonskem memorandumu, ki je odprl pot tesnejšim medsebojnim odnosom in plodnemu sodelovanju, h kateremu sta pomembno prispevali tudi narodni manjšini. Komisija je končno poročilo soglasno sprejela 27. junija 2000.

Monografija je razdeljena na tri vsebinske sklope: ogrožanje varnosti, vojna in mir ter teme iz sociologije in politologije vojske.