Varnost v preddverju distopične družbe

Znanstvena monografija Varnost v preddverju distopične družbe je razdeljena na tri vsebinske sklope: ogrožanje varnosti, vojna in mir ter teme iz sociologije in politologije vojske. Prvi sklop razkriva ogroženost sodobnih družb in ga primerja s konceptom hibridnega ogrožanja oziroma vojskovanja. Opozarja na vire ogrožanja, ki jih koncept hibridnega ogrožanja, ki se praviloma osredotoča na varnostne odnose med državami, mednarodnimi organizacijami in skupinami, ne zajame (naravne nesreče, uničenje okolja in njegove posledice, zloraba alkohola, drog in drugih psihoaktivnih substanc, samomori), ali jih zajame zgolj delno (množične migracije, nalezljive bolezni, kriminal, umetna inteligenca in socialno-ekonomski problemi). Podrobneje so pojasnjeni kibernetski viri ogrožanja, zaščita pred tovrstnimi napadi in zagotavljanje digitalne suverenosti malih držav; terorizem in njegovo preprečevanje skozi razmerje med varnostjo in človekovimi pravicami v dobi algoritmičnih orodij; jedrska in radiološka ogroženost ljudi vsled teroristične grožnje, industrijske nesreče ali posledic oboroženega spopada; ter velika migracijska gibanja, ki so pogosto prepletena z varnostnimi vidiki, pri čemer vedno na različne načine ogroženi predvsem migranti, v določenih primerih pa tudi tranzitne države in države, ki so končna destinacija migrantov. 

Drugi sklop Vojna in mir prinaša analizo največje in najbolj krvave vojne v Evropi po drugi svetovni vojni, vojne v Ukrajini. Poleg vojaškega vidika ima ta hibridna vojna pomembne gospodarske, tehnološke in propagandne razsežnosti. Analiza ne sledi prevladujočemu narativu na Zahodu in kliče po razpravi. Sledi analiza primera ohranjanja miru v Gorskem kotarju, kjer med vojno na Hrvaškem (1991–1995) ni prišlo do obsežnega medetničnega oboroženega nasilja med Hrvati in Srbi, kljub visoki napetosti, etnični polarizaciji in močni militarizaciji. Predstavljeno je tudi sodelovanje Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah v obdobju 2014–2024. Analizirane so posamezne operacije in misije ter vloga Slovenske vojske v njih. Ta sklop zaokroži razprava o dilemi med »maslom in topovi« v Sloveniji in Evropski uniji v obdobju 1995–2023. Analiza statističnih podatkov pokaže, da klasična paradigma razmerja izpodrivanja med socialnimi in obrambnimi izdatki ne drži, saj se v Sloveniji in EU obrambna in socialna poraba gibljeta komplementarno in ne substitutivno.

Tretji sklop Teme iz sociologije in politologije vojske ponuja odgovor na vprašanje, ali je v odnosih med vojsko in preostankom družbe v Sloveniji opaziti civilno-vojaško vrzel, torej oddaljevanje vojske kot institucije od civilne družbe in politične države. Sledi poglavje o nuji upoštevanja etičnih dejavnikov v procesu vojaškega odločanja. Odgovarja na vprašanje, kaj storiti, da bo vojska uspešno opravljala svoje naloge in hkrati delovala etično. Razprava se nadaljuje z značilnostmi kritičnih poklicev v policiji, zdravstvenem sistemu in Slovenski vojski. Delo v vseh treh poklicih je telesno, psihično in čustveno obremenjujoče in lahko pripelje do resnih duševnih in vedenjskih motenj, kot so posttravmatska stresna motnja, izgorelost, depresija, anksioznost in absentizem. Nadaljevanje tega sklopa ponuja premislek o domoljubju med mladimi, ki se nanj dokaj mlačno odzivajo, kar se kaže v sorazmerno slabem poznavanju z nastankom države povezanih vsebin v srednješolski populaciji ter vrednote in varnostna stališča mladih v Sloveniji, ki svoje delovanje gradijo na ravnotežju med individualno svobodo in družbeno odgovornostjo. Mladi varnost razumejo kot širok družbeni koncept, povezan s kakovostjo življenja, stabilnostjo institucij in zaupanjem v družbo. Sledi analiza položaja vojnih veteranov v Sloveniji in na Kosovu, ki razkriva določene podobnosti in razlike v njihovem statusu v družbi. Monografijo zaključuje analiza javnomnenjskih podatkov o nacionalni in mednarodni varnosti, ki podkrepi številne spremenljivke, s katerimi se avtorice in avtorji ukvarjajo v monografiji. Holističen pogled na podatke pokaže, da se ljudje na splošno počutimo vse manj varno in da se pomen vrednot, povezanih z obrambo države, v zavesti javnosti v zadnjem času krepi.

Cena: prost dostop