Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
izr. prof. dr. Samo Kropivnik
- Marketinško raziskovanje in marketinško svetovanje
- Sodobni pristopi v marketinškem raziskovanju
- Eksperimenti v marketinškem raziskovanju
prof. dr. Borut Marko Lah
- Zgodovinski začetki tržnega komuniciranja
- Računovodsko spremljanje tržnega komuniciranja (oglaševanja) v podjetju
- Marketing in oglaševanje v ekonomskih učbenikih
- Vedenjska ekonomika in oglaševanje
- Institucionalna teorija oglaševanja: razkazovalna potrošnja in oglaševanje
- Bruto in neto vrednost oglaševanja v Sloveniji
- Oglaševanje in neenakost delitve (več seminarskih nalog)
- Finančna uspešnost slovenskih oglaševalskih agencij
- Ocene elastičnosti povpraševanja izhajajoč iz D-F teorema
- Racionalni potrošnik in oglaševanje
- Motivi managerjev in oglaševalski izdatki
- Trgi in sejmi v Sloveniji – zgodovinski vidiki
- Kritični vidiki tržnega komuniciranja
- Teorija iger in oglaševanje
- Indeksi koncentracije v oglaševalsko intenzivnih panogah v Sloveniji
- Ocenjevanjepovpraševanja nekega domačega proizvoda – elastičnostoglaševanja
- Potrošnja in potrošne navade graščakov (v Sloveniji)
- Teme po izbiri – povezane z ekonomijo
prof. dr. Klement Podnar
Predlagane teme so okvirne in v posvetu z mentorjem zahtevajo natančnejšo artikulacijo in osredotočenost! Možne so tudi teme po dogovoru.
- (Komunikološke) teorije v prizmi in kontekstu pojasnjevanja vedenja porabnikov, marketinga, znamčenja, tržnega in korporativnega komuniciranja ter odnosov z javnostmi
- Teorija zadovoljevanja potreb (uses and gratification theory)
- Teorijapričakovanj (expectancy theory), teorija upravičene akcije (theory of reasoned action), teorija pričakovane vrednosti (expectancy value theory), teorija načrtovanega vedenja (theory of planned behaviour)
- Teorija družbene presoje (social judgment theory)
- Teorija družbenega primerjanja (social comparison theory)
- Teorija atributov oziroma pripisovanja (attribution theory)
- Teorije potreb in motivacije
- Model zmanjševanja negotovosti (uncertainty reduction theory)
- Dvo in več stopenjski modeli komuniciranja
- Teorija kognitivne disonance
- Teorija prednostnega tematiziranja (agenda-setting theory), prednostnega vrednotenja (priming) in teorija uokvirjanja (framing theory)
- Model porabnikovega procesiranja informacij (elaboration likelihood model)
- Teorija kognitivne disonance (cognitive dissonance theory)
- (Ne)hierarhični modeli procesiranja informacij in prepričevanja
- Teorija socialne identitete (SIT) in teorija socialne kategorizacije
- Teorija kultivacije (cultivation theory) in teorija družbene konstrukcije realnosti
- Teorija hipodermične igle (hypodermic needle theory)
- Teorija spirale molka (spiral of silence)
- Teorija medija (medium theory)
- Teorija menjave
- Simbolni interakcionizem
- Socialno-kognitivna teorija (social cognitive theory) oz. vedenjska teorija učenja (social learning theory)
- Teorija in analiza socialnih omrežij (social network theory)
- Teorija difuzije inovacij
- Odnosni marketing
- Teorije zaznav, ugleda in imidža
izr. prof. dr. Urša Golob Podnar
- Družbena odgovornost marketinga
- Trajnostni razvoj in marketing
- Perspektive makromarketinga: udejanjanje koncepta deležnikov v marketingu
- Trajnostno porabništvo (različni vidiki)
- Komunikacijski vidiki družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja
- Družbena odgovornost in družbeni mediji
- Po dogovoru
prof. dr. Dejan Verčič
Po dogovoru.
prof. dr. Zlatko Jančič
Teme po dogovoru.
doc. dr. Tanja Kamin
Teme po dogovoru s področja Socialnega marketinga in Teorije oglaševanja.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. junij 2017 | v kategoriji: 2017/18