prof. dr. Mitja Velikonja

1. Balkanizmi v sodobni popularni kulturi
2. Balkanizmi v medijih
3. Balkanizmi v oglaševanju in v potrošniški kulturi

prof. dr. Franc Mali

I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI

Študentje se lahko po dogovoru z menoj odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

1. Javnosti in razvoj genske tehnologije
2. Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
3. Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
4. Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
5. Od evgenike do sodobne genetike
6. Odnos javnosti do znanstvenihin tehnoloških tveganj
7. Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
8. Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
9. Znanstvena fikcija v umetnosti
10. Futurologija v znanosti
11. Huxley in krasni novi svet
12. Družbena vizija in ideologija transhumanizma
13. Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
14. Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
15. Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
16. Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
17. Znanost,magija,mitologija
18. Moderna znanost kot mitologija
19. Znanost in ideologija
20. Darwinizem v očeh katoliške cerkve
21. Odnos znanost – religija nekoč in danes
22. Galilejo Galilej in katoliška cerke
23. Gordano Bruno in katoliška cerkev
24. Kopernikov nazor in katoliška cerkev
25. Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
26. Znanost v evropskem romanu
27. Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
28. Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
29. Protestantski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
30. Renesansa in moderna znanost
31. Protestantizem in angleška akademija znanosti
32. Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
33. Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
34. Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
35. Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
36. Znanost in totalitarne družbe
37. Znanost v času stalinizma
38. Znanost v času nacizma
39. Beg možganov v znanosti
40. Beg možganov v Sloveniji
41. Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
42. Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
43. Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
44. Socialni kapital in mladi raziskovalci
45. Teorije kreativnega socialnega okoljain poklicna uspešnost znanstvenikov
46. Znanost in družbena moč
47. Elite v znanosti
48. Nobelove nagrade v znanosti
49. Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
50. Pojav znanosti v sodobnih medijih
51. Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
52. Družbena konstrukcija v znanosti
53. Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
54. Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost

II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED

Študentje se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

1. Znanost,magija,mitologija.
2. Moderna znanost kot mitologija
3. Znanost in ideologija
4. Model razvoja znanosti pri Karlu Popperju
5. Model razvoja znanosti pri Thomasu Kuhnu
6. Paradigme in stili mišljenja v znanosti
7. Običajna znanost in pojem paradigme v znanosti
8. Pojem znanstvene revolucije pri Thomasu Kuhnu
9. Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu
10. Popper in tretji svet znanosti
11. Webrova metoda idealnih tipov
12. Actor-network teorije v znanosti
13. Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti
14. Relativizem v moderni znanosti
15. John Horgan o mejah znanstvenega vedenja

doc. dr. Ksenija Šabec

Teme s področij: preučevanja kultur, civilizacij, sodobnih kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih), stereotipov, nacionalizmov, etnocentrizmov, rasizmov, multikulturalizma, medkulturnosti, izobraževanja in kulturne dediščine. 

doc. dr. Mirt Komel

Mentorira teme s področij:

1. filozofije,
2. marksizma,
3. strukturalizma,
4. umetnosti,
5. književnosti,
6. videoiger.

prof.dr. Aleš Črnič

Mentorira teme s področij sodobnih alternativnih religijskih dogajanj:

1. religije in države,
2. politike, javne sfere;
3. islama in Zahoda;
4. indijskih religij;
5. religije in popularne kulture;
6. kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva

doc. ddr. Aljoša Pužar

Mentorira teme s področij:

1. Vzhodnoazijska popularna kultura;
2. Kreativne industrije;
3. Urbana mladina;
4. Kulturna geografija;
5. Nova estetika;
6. Kulturologija emocij;
7. Antropologija sekualnosti;
8. Antropologija glasu, zvoka in glasbe;
9. Postfeminizem in neopatriarhat;
10. Študije utopij in distopij.