Sociologija

Cilj programa je študente usposobiti za analizo družbenih problemov, sintezo interdisciplinarnih znanj, razvijanje kritične presoje, obvladovanje raziskovalnih metod in organizacijo raziskovalnega dela, kooperativno delo ter etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.

Kontakt

Skrbnica programa:
prof. dr. Alenka Švab

Osnovne informacije

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60
Strokovni naslov diplomanta: magister sociologije oz. magistrica sociologije
Okrajšava strokovnega naslova: mag. soc.

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: Kdor je končal ...

Predmetniki

1. letnik

Predmeti

Sociologija družbenih problemov

 Družbene probleme obravnavamo v naslednjih sklopih: definicije družbenega problema in sociološke razlage (od pozitivizma do konstruktivizma)   posredovanje v družbene probleme (od politične do operativne ravni); priznavanje in odzivanje na družbene probleme v okviru javnih politik (od oblikovanja do izvedbe in evalvacije politik), vloga jezika, medijev in drugih akterjev; raziskovanje (vloga, metode in raziskovalni načrt); primeri družbenih problemov, 'panikologija'.

  Študije vsakdanjega življenja

 Predmet študente in študentke na sistematičen način seznanja z raznolikimi teoretskimi pristopi v okviru študij vsakdanjega življenja, fenomeni oz. vidiki vsakdanjega življenja ter osnovami raziskovanja vsakdanjega življenja (kvalitativna metodologija). V obravnavi ključnih fenomenov oz. vidikov vsakdanjega življenja je poseben poudarek na kritični refleksiji družbenih sprememb v zahodnih poznomodernih družbah (procesi refleksivne modernizacije) ter njihovih implikacij za vsakdanje življenje.

  Utopistike: alternative družbenega razvoja

 Predmet študentke in študente usposablja in spodbuja za kritično analizo zgodovinskih alternativ družbenega razvoja. Izhaja iz svetovno-sistemske analize in reflektira učinke sodobne strukturne krize kapitalizma. Predstavlja, razčlenjuje in kritično premišlja alternative družbenega razvoja kot so: sožitna nerast (Latouche), univerzalni temeljni dohodek (Van Parijs, Korošec), ne-tržne oblike menjave (npr. časovne banke) in načine mišljenja (npr. kozmopolitizem, univerzalizem, Beck, Wallerstein)

 Sociologija načrtovanja in urejanja prostora

 Predmet predstavi temeljne družbeno prostorske trende na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni ter njihov potencialni vpliv na prostorski razvoj in njihove okoljske posledice. Prostor, ki je bil nedavno predvsem ovira  za vzpostavljanje in upravljanje družbenih procesov, pridobiva v dobi globalne lokalne konvergence polivalentne funkcije. Obravnavani bodo procesi prostorske integracije in vprašanja legitimizacije prostorskega urejanja in načrtovanja.

  Sociologija trajnostnega razvoja

  •  predzgodovina zamisli trajnostnega razvoja
  • trajnostni razvoj kot nova dominanta razvoja paradigma
  • kulturni, religijski, znanstveni viri
  • terminološka zmeda neusklajenost, epistemološki in metodološki problemi
  • ne/radikalnost zasnove, možnosti legitimne operacionalizacije
  • alternativne in konkurenčne paradigme
  • analitska, normativna in strateška raven trajnostnega razvoja
  • interdisciplinarne zagate pri razumevanju in uvajanju TR
  • ne smiselnost nivojske aplikacije TR

  Feministična teorija in študiji spola

 Seznanitev študentk in študentov z razvojem feminizma, nekaterimi najpomembnejšimi feminističnimi teorijami, konstrukcijo biološkega in družbenega spola ter spolno orientacijo (queer teorija). 

 Sociologija spolnosti

 Ključna vsebina predmeta so družboslovni teoretski in empirični pristopi k raziskovanju družbene in kulturne organiziranosti spolnosti ter s sociološka interpretacija rezultatov teh raziskav.

 Družbena organizacija, zasebnost in spol

 Predmet študentke in študente seznanja s sociološkimi in socialno zgodovinskimi značilnostmi konstrukcije zasebnosti in spola v modernih zahodnih družbah. Študenti in študentke osvojijo in reflektirajo glavne teoretske perspektive tega področja, poseben poudarek pa je na razvoju moderne zasebnosti, še posebej na razvoju razmerja med zasebnim in javnim v evropskih družbah, spolne konstrukcije zasebnosti ter sodobnih trendov na področju zasebnosti, družin, intimnosti, reprodukcije, seksualnosti.

  Sociologija arhitekture

 Arhitektura je vizualni, fizično-prostorski odsev družbenih procesov in družbenih odnosov. Kot profesionalna disciplina se osredotoča predvsem na estetske (umetniške) in fizične (inženirske) postavitve v prostoru, ki pa imajo dolgoročne, fiksne posledice, za družbeno-prostorski razvoj, vizualno identiteto kraja in determinira družbeno delovanje v javnem prostoru. V razmerah visoke družbene kompleksnosti pa se vloga družboslovne refleksije v zvezi s posegi v prostor in gradnje v prostoru povečuje.

 Feminizem in kulturna politika emocij

 Seznanitev študentk in študentov s feminističnimi pristopi k razumevanju emocij, nekaterimi najpomembnejšimi sodobnimi teorijami emocij, tim. afektivno revolucijo v družboslovju, politično relevanco emocionalnosti kot skritega dejavnika spolnega razlikovanja, sistema moči, vsakdanjih (diskriminatornih) praks, širših procesov, strategij in družbene organizacije ter politik odpora in emancipacije.

Zakaj na program

Program je oblikovan modulsko in ponuja sodobna spoznanja na področju teoretske in aplikativne sociologije. Poseben poudarek je na kritični refleksiji družbenih problemov...

Zaposlitev in kariera

Magistranti in magistrantke programa Sociologija se zaposlujejo predvsem v raziskovalnih ustanovah in v strokovnih službah ministrstev kot raziskovalci, analitiki in svetovalci na področju načrtovanja, presoje in evalviranja družbenih zadev...

Katedra za analitsko sociologijo

Katedra za analitsko sociologijo izhaja iz bogate več kot petdesetletne tradicije teoretskega in empiričnega raziskovanja družbenega življenja.