Socialna in politična psihologija

Koncipira epistemološko in metodološko ozadje nastajanja socialno- in političnopsihološkega zaznavnega okvira. Analizo ključnih socialnopsiholoških teorij nadgrajuje s kritično refleksijo. Izhaja iz predpostavke, da se socialna psihologija osredišča v družbenih dogajanjih, saj raziskuje procese intermediacije med ravnijo posameznika in družbeno ravnijo socialnih interakcij in družbenih institucij.

Sodobna socialnopsihološka misel predpostavlja, da ljudje živijo in delujejo v osmišljenem svetu oz. v svetu, ki ga enakovredno tvorijo dogodki, smisli in pomeni. Družbeni svet delujočega posameznika je intersubjektivna stvarnost, ki jo nenehno konstruira s svojimi dejanji, govorom, zamislimi ter predstavami o družbi in o samem sebi. Konstruira in rekonstruira modele stvarnosti, ki postanejo stvarnost, kadar in v kolikor sam zaţivi v njih. Med modelom in stvarnostjo ni nobene načelne ali ontološke razlike. Model stvarnosti in stvarnost sta le dva miselno abstrahirana pola v kontinuiteti razmerij med sestavinami (eko)sistema posameznik–družba–narava.

Kontakt

Skrbnica področja:
doc. dr. Marjeta Mencin Čeplak
metka.mencin-ceplak@fdv.uni-lj.si



Osnovne informacije

Študij traja 4 leta.
ECTS: 240
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti oz. doktorica znanosti
Okrajšava znanstvenega naslova: dr.

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: na interdisciplinarni doktorski študijski program humanistika in družboslovje se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 38a in 16. člena prehodnih in dokončnih določb zakona o visokem šolstvu vpišejo diplomanti:…

Predmetniki

Izvedba letnikov

Predmeti

Obvezni temeljni predmeti

Obvezni temeljni predmeti so temeljni metodološki in teoretski predmeti, obvezni za vse študente, ki vpišejo študij na določenem področju programa; za zagotovitev področja študent vpiše predmete v obsegu 20 ECTS s področja svojega doktorskega študija. Predmeti se izvajajo v organizirani obliki študija, aktualna oblika izvajanja je prilagojena številu kandidatov.

Posamezna področja lahko po potrebi oblikujejo večje število temeljnih predmetov. Sorodna področja lahko zaradi lažje izvedbe oblikujejo skupne temeljne predmete. Študent vpiše 20 ECTS temeljnih predmetov v dogovoru z mentorjem.

Doktorski seminarji

Doktorski seminarji omogočajo ožjo usmeritev v izbrano smer študija, ki jo določa izbor teme doktorske disertacije. Fakulteti vsako leto sproti zagotovita pripravo in izvedbo doktorskih seminarjev, ki so prilagojeni študentovi ožji usmeritvi ali temi doktorske disertacije. Izvajajo se kot doktorski seminarji za majhne skupine študentov iste usmeritve ali kot individualno delo s študenti. Takšna zasnova omogoča najvišjo možno stopnjo fleksibilnosti, prilagajanja študentu, temi njegovega raziskovalnega dela in ažurnemu vključevanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in aktualnih problemov v okviru specifike raziskovalnega področja, s katerim se študent ukvarja. Študent v dogovoru z mentorjem in skladno z raziskovalno temo doktorske disertacije izbere seminarje v obsegu 20 KT. Seminarji se izvajajo v organizirani obliki študija; oblika izvajanja je prilagojena številu študentov.

Zakaj na program

Študenti bodo skozi vsebine študija, ki združuje teoretične in praktične prvine izbranih znanstvenih disciplin in kombinira raznolike sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine...

Katedra za analitsko sociologijo

Katedra za analitsko sociologijo izhaja iz bogate več kot petdesetletne tradicije teoretskega in empiričnega raziskovanja družbenega življenja.