Obramboslovje

Drugostopenjski (magistrski) študijski program obramboslovja združuje znanja s področja družbenih ved, humanistike, varnostnih in vojaških študij ter vključuje aktualne teme s področja sodobnih konfliktov in različnih sodobnih varnostnih groženj (od ogrožanja okolja do terorističnih in kibernetskih groženj). Program študente usposablja za delovanje na področju analiziranja, vodenja, upravljanja, svetovanja in odločanja v nacionalnovarnostnem sistemu Slovenije ter v mednarodnih varnostnopolitičnih in vojaškopolitičnih organizacijah.

Kontakt

Skrbnica progama:
izr. prof. dr. Maja Garb

Osnovne informacije

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60

Strokovni naslov: magister/magistrica obramboslovja (mag. obr.)
.

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: Kdor je končal ...

Predmetniki

1. letnik

Predmeti

V študijskem letu 2020/2021 se bodo na magistrskem programu Obramboslovje izvajali predmeti:

  • Varnostne študije in varnostna politika
  • Raziskovalni seminar
  • Analiza sodobnih konfliktov
  • Geopolitika
  • Informacijska tehnologija in nacionalna varnost
  • Sodobni terorizem in sistemski protiukrepi

Varnostne študije in varnostna politika (nosilec prof. dr. Anton Grizold)

Vsebino predmet sestavljajo trije temeljni sklopi:

1. epistemologija varnostnih študij (VŠ) (razvoj varnostnih študij po 2. svetovni vojni, institucionalizacija VŠ kot posebne znanstvene discipline v družboslovju, pomen VŠ za proučevanje varnostnih pojavov v sodobnem svetu);

2. oris teoretskih paradigem pojava sodobne varnosti kot okvira za oblikovanje varnostnih politik držav in mednarodnih varnostnih organizacij;

3. uporaba relevantnih teorij pri analizi konkretnih varnostnih pojavov in problemov v sodobnem svetu (npr. pojav varnostnih skupnosti, trgovina z ljudmi kot varnostna grožnja, energetska varnost, humanitarne in varnostne razsežnosti sodobnih migracij, itd.)

Študenti osvojijo znanja in se usposobijo za analizo in vrednotenje zapletenih varnostnih pojavov in problemov v sodobnem svetu.  V okviru tega poteka nadgradnja nacionalnih ter mednarodno-varnostnih struktur, ki so jih spoznali pri predmetih dodiplomskega (1. stopenjskega) študija.

Različne teorije in pristopi o sodobni varnosti bodo služili kot raziskovalni koncepti pri obravnavi modernih varnostnih problematikah.

Pri delu v skupini  razvijejo študenti sposobnost za analizo, sodelovanje, vodenje in komuniciranje pri snovanju in izvedbi projektnih nalog. 

Raziskovalni seminar (nosilec prof. dr. Marjan Malešič)

Temeljni namen Raziskovalnega seminarja je seznaniti študente z izsledki nedavnih raziskav Obramboslovnega centra, jih usmerjati pri izdelavi raziskovalnega načrta na izbrano temo (praviloma je to tema magistrskega dela) in jih organizirati za njihovo samostojno (individualno ali skupinsko) raziskovanje. Raziskovalni seminar temelji na metodoloških znanjih in veščinah, ki jih študentje pridobijo na prvi in drugi stopnji študija. V okviru predmeta se študentje seznanijo z longitudinalnimi in tekočimi raziskavami Obramboslovnega raziskovalnega centra. Longitudinalni raziskovanje se nanaša na proučevanje javnega mnenja o varnostnih vprašanjih, odnosa slovenske mladine do vojaškega poklica, mirovne operacije ter krizno upravljanje in vodenje. Tekoče raziskovanje pa zadeva modele popolnjevanja oboroženih sil z vojaki, oboroženo nasilje na območju nekdanje Jugoslavije, upravljanje in vodenje ob nesrečah itd. Poleg seznanjanja študentov s ključnimi raziskavami Obramboslovnega raziskovalnega centra, jih v okviru možnosti vključujemo v določene faze in opravila tekočega raziskovanja. Raziskovalni seminar z vidika obveznosti študentov vsebuje  začetno predstavitev zamisli raziskovanja in razpravo o njej. Sledi individualno ali skupinsko raziskovalno delo študentov. Na koncu študentje predstavijo raziskovalni načrt, ki ga skupaj kritično ovrednotimo in podamo sugestije, kar je v funkciji priprave in izdelave (dispozicije) magistrskega dela ter prakse na magistrskem študiju.

Analiza sodobnih konfliktov (nosilka doc. dr. Maja Garb)

Konflikti so družbena stalnica. Nekateri so dolgotrajni, celo tako, da se nikoli ne končajo, mnogi izbruhnejo vedno znova, stalnica so tudi novi konflikti. Kakšni so njihovi vzroki, značilnosti, posledice, kako jih upravljati? Predmet Analiza sodobnih konfliktov daje v prvem delu osnovna znanja o tem, kaj konflikti so (pri predmetu se ukvarjamo s političnimi in oboroženimi konflikti ter vojnami), kako jih razvrščamo, zakaj jih razvrščamo in po katerih kriterijih ter kateri so aktualni konflikti po svetu. V drugem delu se študenti seznanijo z dvema metodologijama (priročnikoma) za celovito analizo konfliktov, v tretjem delu pa z različnimi pristopi k vsebinski obravnavi konfliktov. Tako predmet nudi obravnavo vzrokov konfliktov, zgodnjega opozarjanja in preventive pred konflikti, posledic konfliktov kot so begunski tokovi in taborišča ter značilnosti post-konfliktne obnove, obravnavamo pa tudi vprašanja posebej ranljivih skupin v konfliktih (npr. ženske in otroci) ter preživetvenih strategij za družine ipd. V četrtem delu izvedbe predmeta sledi obravnava posamičnih konfliktov po določeni metodologiji ali vsebini, ki jo opravijo študenti kot svoje empirično delo pri predmetu.

Geopolitika (nosilec izr. prof. dr. Vladimir Prebilič)

Predmet geopolitika ponudi razumevanje delovanja svetovnega sistema, osmisljuje sprejemanje odločitev ter napovedovanje toka dogodkov v posameznih regijah in svetu. Analiza geopolitičnih konceptov omogoča jasnejši pogled na nacionalne strategije ter zunanje politike držav. Zato je z geopolitičnim znanjem mogoče strukturirano pojasniti različne vzroke za napetosti in konflikte v svetu in posameznih regijah. Pri predmetu ne gre za analizo konfliktov temveč za razumevanje razlogov zanje.

Informacijska tehnologija in nacionalna varnost (nosilec izr. prof. dr. Uroš Svete)

Predmet obravnava širše družbene in ožje varnostne spremembe, ki so nastale kot posledica informatizacije. Značilnosti informacijske tehnologije in njenih varnostnih implikacij obravnavamo z vidika sodobnih varnostnih teorij kot so (neo)realizem, liberalizem in konstruktivizem, prav tako pa posebno pozornost namenjamo konceptom kot so nacionalna, državna in človekova varnost. Poleg diskurza o splošno razširjenih informacijskih storitvah, je del predmeta usmerjen tudi v prihajajoče tehnologije kot so umetna inteligenca, robotika, razširjena resničnost ter njihove varnostne in geostrateške implikacije.

Sodobni terorizem in sistemski protiukrepi (nosilec izr. prof. dr. Iztok Prezelj)

Predmet predstavlja teoretične in empirične vsebine s področja terorizma in protiterorizma.  Študenti se najprej seznanijo s teoretičnimi in praktičnimi opredelitvami terorizma kot virom ogrožanja varnosti, cilji terorizma, vrstami in oblikami terorizma, vzroki terorizma, jedrskim, kemičnim in biološkim terorizmom, državnim terorizmom, mednarodnim terorizmom in sponzoriranjem terorizma. Na praktični ravni se študenti seznanijo s ključnimi terorističnimi organizacijami po svetu (struktura, cilji in strategije) ter njihovimi aktivnostmi. Sledijo konceptualna opredelitev celotnega spektra protiterorističnih preventivnih in reaktivnih ukrepov, predstavitev protiterorističnih sistemov v izbranih državah in mednarodnih organizacijah (OZN, EU, NATO, OVSE itd.). Izpostavljeno bo tudi razmerje med protiterorističnimi ukrepi in varstvom človekovih pravic ter svoboščin.

Zakaj na program

Magistrski študijski program Obramboslovje nadgrajuje znanje in kompetence dodiplomskega študija obramboslovja, pri čemer omogoča vključitev tudi tistim, ki se na dodiplomski ravni z obramboslovnimi tematikami niso srečevali. Hkrati program daje študentom znanja o novih obramboslovnih vsebinah ter omogoča pridobitev novih vpogledov in razumevanj na različne vojaške, obrambne in varnostne tematike.

Zaposlitev in kariera

Program študente usposablja za delovanje na področju analiziranja, vodenja, upravljanja, svetovanja in odločanja v nacionalnovarnostnem sistemu Slovenije ter v mednarodnih varnostnopolitičnih in vojaškopolitičnih organizacijah. Magistri in magistrice lahko po zaključenem programu znanja in kompetence uspešno uporabijo pri zaposlitvi na vojaškem področju, v državni upravi, diplomaciji, v množičnih medijih ter v velikih gospodarskih in infrastrukturnih sistemih ali pa opravljajo raziskovalno, analitično in pedagoško delo v raziskovalnih in pedagoških institucijah, ki proučujejo oziroma poučujejo teme iz nacionalne in mednarodne varnosti.

Katedra za obramboslovje

Poslanstvo katedre je proučevanje in poučevanje varnosti, obrambe, vojaštva in miru, s čimer prispeva k razvoju splošne družbene varnostne kulture.