Mednarodni odnosi

Cilj programa je omogočiti študentom usvojiti poglobljeno znanje in razumevanje mednarodnih odnosov. Program omogoča tudi pridobitev vseh potrebnih veščin za aktivno vključevanje v akademske in strokovne razprave o sodobni mednarodni skupnosti, in sicer interdisciplinarno, saj temelji na disciplinah, kot so mednarodni odnosi oz. mednarodna politika, mednarodno pravo in mednarodna ekonomija. Program temelji na kombinaciji usvajanja teoretsko-analitičnih znanj ter spoznavanja in študija praktičnih vidikov mednarodnih odnosov.

Kontakt

Skrbnica progama:
prof. dr. Petra Roter

Osnovne informacije

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60
Strokovni naslov diplomanta: magister mednarodnih odnosov oz. magistrica mednarodnih odnosov
Okrajšava strokovnega naslova: mag. medn. odn.

Pogoji in merila

Pogoji za vpis: Kdor je končal ...

Predmetniki

1. letnik

Predmeti

Raziskovalni seminar iz mednarodnih odnosov

 Predmet posebno pozornost namenja raziskovalnim metodam in iskanju virov, slednjemu v sodelovanju s knjižnico Jožeta Goričarja, pripravi in pisanju znanstvenih besedil ter predstavitvi in zagovoru raziskovalnih nalog.
Praktični del predmeta je namenjen iskanju primarnih in različnih sekundarnih virov v knjižnici Jožeta Goričarja in prek medmrežja. Temu sledi analiza virov, namenjena pripravam na raziskovanje. Študenti se seznanijo z različnimi metodološkimi izročili – tako z racionalizmom kot tudi z reflektivizmom, s pomenom tovrstnih metateoretskih izročil in z vprašanjem skladnosti uporabe raziskovalnih metod s posameznim izročilom. Predmet se nato osredotoči na pripravo in urejevanje znanstvenega besedila. Študenti se seznanijo s strukturo magistrske naloge z namenom priprave osnutka naloge, ki vključuje raziskovalno vprašanje oziroma hipotezo, metodologijo in strukturo naloge. Študenti predstavijo svoj osnutek (raziskovalni načrt) magistrske naloge v razredu (v okviru raziskovalnih seminarjev).

 

Izbrana vprašanja mednarodnega prava

 Predmet bo obravnaval aktualna vprašanja iz politike mednarodnega prava, še posebej tista pri katerih lahko zasledimo postopen razvoj. Obravnaval bo tudi vprašanja s katerimi se srečuje Slovenija. Vsebina predmeta bo letno prilagojena najzanimivejši tekoči problematiki. Poznavanje problematike virov bo študente usposobilo, da bodo lahko ob vsakokratnem dogajanju v mednarodni skupnosti vedeli, kaj določajo norme, kar je nujen, ne pa zadosten pogoj za analizo dogajanja v stvarnosti.

 Vladanje in mednarodni odnosi

 Vladanje v mednarodni skupnosti je specifičen proces, ki pomeni horizontalno in vertikalno reguliranje mednarodnih odnosov. V tem smislu si bomo v razpravi pri predmetu zastavljali različna vprašanja, v katerih bomo analizirali procese vladanja in akterje, ki v njih sodelujejo. To bomo počeli s študijo konkretnih primerov, ki ponazarjajo procese vladanja (npr. vprašanje okoljevarstva, izvajanja mednarodnih sporazumov, vloge posameznih akterjev v teh procesih), in delom na terenu oz. v okviru raziskovalnih delavnic.

 Aktualni razvojni problemi

 Predmet obravnava izbrane aktualne razvojne probleme (mednarodna trgovina, razvojno sodelovanje, neposredne tuje naložbe, dolg, revščina, okolje, itd.) na sintetičen, interdisciplinaren način, upoštevajoč izsledke iz teorije in prakse.

 Ekonomska in gospodarska diplomacija

 Predmet analizira različne modele ekonomske in gospodarske diplomacije ter stanje in razvoj slovenske ekonomske in gospodarske diplomacije ter vseh ključnih deležnikov (MG, JAPTI, ICEP, OZS idr.). Celotno ekonomsko in gospodarsko diplomacijo Slovenije umešča v okvir uradne razvojne pomoči v interesnih sferah za slovensko gospodarstvo.

 Medkulturna pogajanja

 Študentje se seznanijo s kulturnimi konteksti kot okvirom različnih tipov pogajanj (predvsem diplomatskih in poslovnih), z oblikami pogajanj in njihovimi pravili ter s strategijami, taktikami in metodami uspešnih pogajanj in medkulturnega dialoga, ki jih skozi uporabljeno metodiko (simulacije, casi, opazovanje) dela tudi usvojijo.

 Mednarodni regionalizem

 Funkcija in pomen regionalizma na meddržavni ravni. Vloga ozemeljskih subnacionalnih enot v mednarodnih odnosih. Erozija vloge države na nadnacionalni in subnacionalni ravni. Razvoj in oblike regionalnega sodelovanja. Tipologija. Državni in subdržavni regionalizem. Čezmejno in mednarodno povezovanje regij. Perspektiva ureditve Evrope z vidika regij.

 Novodobne manjšine in integracijska politika

 Predmet obravnava tako migracijsko kot integracijsko politiko. Integracijska politika je razdeljena na posamezne »pod-politike«: bivanjske razmere, zaposlovanje, izobraževanje, kultura, itd. Poseben poudarek je dan analizi odnosov med pripadniki večinskega naroda in pripadniki »novih« narodnih skupnosti.

 Tretji tuji strokovni jezik: ruščina

 Študenti razvijajo vse štiri jezikovne zmožnosti v ruskem jeziku: slušno razumevanje, bralno razumevanje, ustno sporočanje in pisno sporočanje. Poudarek je na obravnavi tipičnih strokovnih besedil (e-pošta, zapisniki sestankov, vabila, rezervacije, življenjepis, organigrami, sporočila za javnost, resolucije itd.) in situacij.

 Tretji tuji strokovni jezik: francoščina

 Študenti razvijajo vse štiri jezikovne zmožnosti v francoskem jeziku: slušno razumevanje, bralno razumevanje, ustno sporočanje in pisno sporočanje. Poudarek je na obravnavi tipičnih strokovnih besedil (e-pošta, zapisniki sestankov, vabila, rezervacije, življenjepis, organigrami, sporočila za javnost, resolucije itd.) in situacij.

 

Mednarodno upravljanje konfliktov

 Predmet obravnava problematiko mednarodnega upravljanja konfliktov s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretično-konceptualne analize vprašanj glede mednarodnega upravljanja konfliktov se predmet najprej osredotoči na pojmovanje konfliktov, pojmovanje upravljanja, preprečevanja in reševanja konfliktov ter na različne akterje, ki sodelujejo v teh procesih.

 V okviru obravnave mednarodnega upravljanja konfliktov s praktičnega vidika predmet obravnava – na osnovi študije različnih primerov konfliktov – tehnike upravljanja konfliktov, vlogo mednarodnih institucij in drugih akterjev, ki sodelujejo pri upravljanju konfliktov (tako z namenom preprečevanja, kot tudi reševanja konfliktov), ter proces pokonfliktne obnove.

 Menedžment in globalizacija gospodarstva

 Razvoj globalizacije in vpliv na menedžment. Strukturne spremembe v svetu in izzivi za upravljanje. Načini in zakonitosti internacionalizacije. Dejavniki konkurenčnosti in kako jo krepiti, zlasti ko gre za majhne države in manjša podjetja. Strategija do multinacionalk in tujih neposrednih investicij. Organizacija multinacionalk in naloge globalnih menedžerjev. Posebna pozornost se posveča problematiki slovenskih podjetij, izzivom, ki pri tem nastajajo za menedžerje kadrovskih služb.

 Varnostne študije

 Predmet zajema poglobljeno obravnavo ključnih teoretičnih pristopov k varnosti in njihovo aplikacijo v praksi. Tako se študenti poglobljeno seznanijo z naslednjimi teorijami oziroma pristopi: realizem (neorealizem), liberalizem (neoliberalizem), kopenhagenska šola, varnostni konstruktivizem, kritične varnostne študije, welška šola, pariška šola, varnostna šola tretjega sveta, feministične varnostne študije in poststrukturalistične varnostne študije. Posebna pozornost je posvečena teoriji sekuritizacije, kjer se študenti seznanijo z načini opredeljevanja družbenih pojavov kot varnostnih in ogrožajočih pojavov. Prav tako se študenti seznanijo s teorijo regionalnih varnostnih kompleksov, teorijami režimov in konceptom šibkih držav (weak states). Namen drugega dela predmeta je usposobiti študente za razumevanje varnostne realnosti skozi predhodno obravnavane teoretične koncepte.

 Zgodovina mednarodnih odnosov

 Razvoj mednarodne skupnosti se proučuje skozi dejavnike, subjekte, odnose in norme, tj. skozi strukturo mednarodne skupnosti. Študenti se najprej seznanijo s sistemom mednarodne skupnosti pred nastankom sodobne mednarodne skupnosti. Sistem italijanskih mestnih državic kot znanilec bodočega razvoja v mednarodni skupnosti. Sledi nastanek sodobnega sistema mednarodne skupnosti od začetkov globalizacije.

Zakaj na program

Študenti bodo z uspešno zaključenim programom postali strokovnjaki na področju mednarodnih odnosov, s čimer bodo lahko razvijali svojo kariero...

Zaposlitev in kariera

S svojim znanjem in veščinami bodo lahko magistranti programa Mednarodni odnosi izbirali med zelo različnimi delovnimi mesti, program jim omogoča tudi...

Katedra za mednarodne odnose

Poslanstvo katedre je zagotavljanje odličnosti v poučevanju in proučevanju mednarodnih odnosov, ki prispeva k dobrobiti ljudi in okolja v Sloveniji in na svetu.