Dr. Tjaša Potočnik: Usklajevanje dela in skrbi postaja eno ključnih vprašanj starajočih se družb

Staranje prebivalstva, naraščanje potreb po dolgotrajni oskrbi in podaljševanje delovne aktivnosti povečujejo število ljudi, ki morajo plačano delo usklajevati z oskrbo staršev, partnerjev ali drugih bližnjih. Njihov položaj razkriva temeljno protislovje sodobnih družb: trg dela še vedno temelji na predstavi idealnega zaposlenega, ki je stalno razpoložljiv in neobremenjen s skrbstvenimi odgovornostmi, sistem dolgotrajne oskrbe pa se hkrati močno opira na neformalno oskrbo, ki jo večinoma zagotavljajo družine.

Dr. Tjaša Potočnik je v doktorski disertaciji z naslovom Usklajevanje plačanega dela z neformalno oskrbo starih ljudi pri zaposlenih družinskih oskrbovalcih raziskala vsakdanje strategije, ki jih zaposleni oskrbovalci uporabljajo za usklajevanje obeh področij. V disertaciji izpostavi naslednje ugotovitve: 

• Obstaja šest skupin strategij usklajevanja plačanega dela in oskrbe: prilagajanje delovnega procesa oskrbi, prilagajanje oskrbe delovnemu procesu, prilagoditev zaposlitvenega statusa, prenos pravic, prenos odgovornosti za oskrbo ter psihosocialne strategije. Zaposleni oskrbovalci jih praviloma kombinirajo in sproti prilagajajo spreminjajočim se potrebam starejše osebe ter zahtevam plačanega dela. Izbira strategij pogosto ni temeljila na svobodni izbiri med enakovrednimi možnostmi, temveč na prilagajanju omejeni formalni, družinski in organizacijski podpori. Uporaba letnega dopusta, delo ponoči, zmanjšanje obsega zaposlitve, menjava delovnega mesta ali izstop s trga dela zato pogosto predstavljajo edine izvedljive rešitve, čeprav lahko negativno vplivajo na dohodek, zdravje, poklicno pot in kakovost življenja zaposlenih oskrbovalcev.

• Formalna pravica še ne pomeni tudi dejanske možnosti za njeno uporabo. Storitev ali podporni ukrep postane resnična podpora šele takrat, ko ga lahko posameznik uporabi v svojih konkretnih življenjskih in oskrbovalnih okoliščinah. Pomoč na domu npr. ne razbremeni zaposlenega oskrbovalca, če ni na voljo v času njegove zaposlitve, je finančno nedostopna ali ne ustreza potrebam in preferencam starejše osebe. Podobno sta prilagodljiv delovni čas in odsotnost z dela lahko formalno omogočena, vendar ju je zaradi narave dela, izgube dohodka ali organizacijske kulture, ki ne podpira zaposlenih s skrbstvenimi obveznostmi, pogosto težko uporabljati.

• Zmožnosti zaposlenih oskrbovalcev oblikuje preplet individualnih, odnosnih in strukturnih okoliščin.
  Ključno vlogo pri tem, ali lahko zaposleni oskrbovalci razpoložljive vire (na primer formalno oskrbo, ukrepe za usklajevanje dela in oskrbe ali dopust za oskrbo) tudi dejansko uporabijo, imajo individualni in kontekstualni pretvorbeni dejavniki. Med individualne dejavnike sodijo doživljanje oskrbe, nevidna moč spolnih vlog, finančni položaj, informiranost ter značilnosti oskrbovalne situacije, vključno s potrebami, preferencami in pričakovanji starejše osebe, zahtevnimi prehodi v oskrbi ter lokacijo oskrbovanja.
  
  Kontekstualni dejavniki pa vključujejo značilnosti zaposlitve in organizacijsko podporo, spreminjajoče se delovne razmere in organizacijo dela, podporo v lokalni skupnosti, sistemske pomanjkljivosti, neformalno podporo družine in širšega socialnega omrežja, odnos družbe do dolgotrajne oskrbe ter prevlado norme učinkovitosti nad socioemocionalnimi vidiki oskrbe. Ti dejavniki skupaj določajo, ali formalno razpoložljivi viri in pravice postanejo dejanske možnosti za usklajevanje plačanega dela in oskrbe ali pa zaradi finančnih, časovnih, organizacijskih in odnosnih omejitev ostanejo težko uporabni.

• Usklajevanje plačanega dela in oskrbe ni zgolj zasebna težava posamezne družine.
  Oblikuje se na presečišču mikroravni oskrbovalnega odnosa, mezoravni delovnega mesta in lokalne skupnosti ter makroravni politik trga dela in dolgotrajne oskrbe. Potrebe, možnosti in kakovost življenja zaposlenega oskrbovalca ter starejše osebe so medsebojno povezane: pomanjkanje ustrezne oskrbe povečuje breme oskrbovalca, njegova preobremenjenost pa lahko vpliva na kakovost oskrbe in dobrobit starejše osebe. Pomanjkanje podpore lahko tako sproži začaran krog nezadovoljenih potreb, katerega posledice občutita oba, tako oskrbovalec kot oskrbovanec.

Ugotovitve doktorske naloge dr. Tjaše Potočnik ponujajo izhodišča za razvoj ukrepov, ki bi zaposlenim oskrbovalcem omogočili lažje in bolj vzdržno usklajevanje plačanega dela in oskrbe. To vključuje dostopnejše, kakovostnejše in časovno prilagodljive storitve dolgotrajne oskrbe, prožnejše in ustrezno finančno ovrednotene pravice do odsotnosti z dela ter delovna okolja, ki prepoznavajo skrbstvene obveznosti zaposlenih in razvijajo skrbno organizacijsko kulturo. 

Podpora mora biti prilagojena raznolikim in spreminjajočim se oskrbovalnim situacijam ter zaposlenim omogočati, da ostanejo vključeni v plačano delo, ne da bi pri tem ogrožali lastno zdravje, socialno in finančno varnost ali kakovost oskrbe bližnjega. To zahteva usklajeno delovanje politik na nacionalni, lokalni in organizacijski ravni ter dejavno vključevanje zaposlenih oskrbovalcev v njihovo oblikovanje. Le tako lahko usklajevanje plačanega dela in oskrbe preneha biti prepuščeno individualnemu prilagajanju pomanjkljivi podpori ter postane vprašanje skupne družbene odgovornosti.

***
Raziskava sledi naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (CTR): dostojno delo in gospodarska rast, zdravje in dobro počutje, enakost spolov in zmanjšanje neenakosti. 

Foto: avtorska vizualizacija, ustvarjena z orodjem OpenAI, 2026 na podlagi ideje Eurocarers, 2023