Prof. dr. Aleš Črnič

Teme s področij:

1. Sodobnih alternativnih religijskih dogajanj
2. Religije in šole
3. Religije in države, politike, javne sfere
4. Islama in Zahoda
5. Religije in popularne kulture
6. Kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva

Doc. dr. Mirt Komel

1. Klasična umetnost
2. Svetovna književnost
3. Študije videoiger
4. Haptične študije

Prof. dr. Franc Mali

I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI
Študentje se lahko po dogovoru z menoj odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

1. Javnosti in razvoj genske tehnologije
2. Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
3. Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
4. Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
5.  Od evgenike do sodobne genetike
6. Odnos javnosti do znanstvenih  in tehnoloških tveganj
7. Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
8. Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
9. Znanstvena fikcija v umetnosti
10. Futurologija v znanosti
11. Huxley in krasni novi svet
12. Družbena vizija in ideologija transhumanizma
13. Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
14. Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
15. Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
16. Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
17. Znanost, magija, mitologija
18. Moderna znanost kot mitologija
19. Znanost in ideologija
20. Darwinizem v očeh katoliške cerkve
21. Odnos znanost – religija nekoč in danes
22. Galilejo Galilej in katoliška cerkev
23. Gordano Bruno in katoliška cerkev
24. Kopernikov nazor in katoliška cerkev
25. Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
26. Znanost v evropskem romanu
27. Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
28. Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
29. Protestantski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
30. Renesansa in moderna znanost
31. Protestantizem in angleška akademija znanosti
32. Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
33. Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
34. Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
35. Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
36. Znanost in totalitarne družbe
37. Znanost v času stalinizma
38. Znanost v času nacizma
39. Beg možganov v znanosti
40. Beg možganov v Sloveniji
41. Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
42. Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
43. Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
44. Socialni kapital in mladi raziskovalci
45. Teorije kreativnega socialnega okolja  in poklicna uspešnost znanstvenikov
46. Znanost in družbena moč
47. Elite v znanosti
48. Nobelove nagrade v znanosti
49. Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
50. Pojav znanosti v sodobnih medijih
51. Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
52. Družbena konstrukcija v znanosti
53. Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
54. Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost

II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED
Študentje se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

1. Znanost, magija, mitologija.
2. Moderna znanost kot mitologija
3. Znanost in ideologija
4. Kritični racionalizem v znanosti
5. Paradigme in stili mišljenja v znanosti
6. Znanstveni relativizem
7. Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu
8. Metoda idealnih tipov
9. Actor-network teorije v znanosti
10. Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti
11. Prognoziranje v družbenih vedah

Doc. dr. Ksenija Šabec

mentoriranje iz področij:

1. Kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih …)
2. Stereotipov
3. Nacionalizmov, etnocentrizmov, rasizmov
4. Multikulturalizma
5. Medkulturnosti in medkulturnih razlik
6. Percepcij in reprezentacij Evrope, Evropske unije
7. Izobraževanja in kulturne dediščine (kulturološki vidiki).

Izr. prof. ddr. Aljoša Pužar

1. Vzhodnoazijska kultura
2. Kreativne industrije
3. Kulturna politika
4. Urbana mladina
5. Kulturna geografija
6. Nova estetika
7. Antropologija in kulturologija emocij
8. Antropologija in kulturologija seksualnosti
9. Antropologija in kulturologija glasu, zvoka in glasbe
10. Feminizem, Postfeminizem, Patriarhat in Neopatriarhat
11. Študije utopij in distopij
12. Eksperimentalna in performativna kulturologija

Prof. dr. Peter Stanković

mentoriranje iz področij:

1. Kulturne študije
2. Študije popularne glasbe
3. Kulturološka teorija
4. Filmske študije
5. Identitete
6. Študije stripov
7. Študije oblačenja in mode
8. Študije hrane in prehranjevalnih praks
9. Študije življenjskih slogov, kultur in subkultur
10. Popularna kultura
11. Ulična fotografija

Prof. dr. Mitja Velikonja

1. Multikulturnost, globalna kultura, procesi kulturne globalizacije in lokalizacije – študije primerov
2. Nacionalna kultura – študije primerov
3. Kultura in politika, umetnost in ideologija – študije primerov
4. Postmoderna kultura in umetnost – študije primerov
5. Alternativne kulture in subkulture – študije primerov
6. Vizualna kultura, dizajn in estetizacija sveta vsakdanjega življenja – študije primerov.
7. Grafiti in street art – študije primerov
8. Kulturne študije športa – študije primerov
9. Alternative vsakdanjega življenja na področju kulture – študije primerov
10. Politično obredje, politična mitologija časa in prostora, politična simbologija – študije primerov
11. Nostlagija in kultura retra  - študije primerov
12. Politična mitologija zarote – študije primerov
13. Mitologija voditelja – študije primerov
14. Politične mitologije postsocialistične tranzicije – študije primerov
15. Nacionalne mitologije – študije primerov
16. Sodobne religijsko-nacionalne mitologije – študije primerov