Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre

Študent novega programa mora temo diplomskega dela prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent, ki teme diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, teme ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in diplomskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Temo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre.

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za kulturologijo


Prof. dr. Aleš Črnič

  1. sodobnih alternativnih religijskih dogajanj,
  2. religije in šole, 
  3. religije in države, politike, javne sfere,
  4. islama in Zahoda,
  5. religije in popularne kulture,
  6. kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva.

Prof. dr. Franc Mali

I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI

Študenti se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov:

  1. Javnosti in razvoj genske tehnologije
  2. Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
  3. Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
  4. Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
  5.  Od evgenike do sodobne genetike
  6. Odnos javnosti do znanstvenih  in tehnoloških tveganj
  7. Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
  8. Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
  9. Znanstvena fikcija v umetnosti
  10. Futurologija v znanosti
  11. Huxley in krasni novi svet
  12. Družbena vizija in ideologija transhumanizma
  13. Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
  14. Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
  15. Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
  16. Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
  17. Znanost,     magija,  mitologija
  18. Moderna znanost kot mitologija
  19. Znanost in ideologija
  20. Darwinizem v očeh katološke cerkve
  21. Odnos znanost – religija nekoč in danes
  22. Galilejo Galilej in katoliška cerke
  23. Gordano Bruno in katološika cerkev
  24. Kopernikov nazor in katoliška cerkev
  25. Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
  26. Znanost v evropskem romanu
  27. Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
  28. Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
  29. Protestanski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
  30. Renesansa in moderna znanost
  31. Protestantizem in angleška akademija znanosti
  32. Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
  33. Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
  34. Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
  35. Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
  36. Znanost in totalitarne družbe
  37. Znanost v času stalinizma
  38. Znanost v času nacizma
  39. Beg možganov v znanosti
  40. Beg možganov v Sloveniji
  41. Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
  42. Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
  43. Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
  44. Socialni kapital in mladi raziskovalci
  45. Teorije kreativnega socialnega okolja  in poklicna uspešnost znanstvenikov
  46. Znanost in družbena moč
  47. Elite v znanosti
  48. Nobelove nagrade v znanosti
  49. Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
  50. Pojav znanosti v sodobnih medijih
  51. Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
  52. Družbena konstrukcija v znanosti
  53. Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
  54. Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost

II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED

Študenti se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov:

1. Znanost, magija, mitologija.

2. Moderna znanost kot mitologija

3. Znanost in ideologija

4. Kritični racionalizem v znanosti

5. Paradigme in stili mišljenja v znanosti

6. Znanstveni relativizem

7. Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu

8. Metoda idealnih tipov

9. Actor-network teorije v znanosti

10. Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti

11. Prognoziranje v družbenih vedah
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 21. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19